Težave z zanositvijo in plodnostjo niso zgolj tema žensk, temveč skupna človeška izkušnja izgube, opozarja moški, ki doživlja bolečino neuresničene želje po otrocih.
Živimo v času, ko se o zdravju, izzivih ter osebni izpolnitvi govori več kot kdaj koli prej. Pa vendar obstaja področje, ki ostaja skoraj popolnoma prezrto: to so moški, ki si želijo otrok, a jih ne morejo imeti.
"Neplodnost ni le ‘žensko vprašanje’, temveč življenjska žalost, ki zadeva vse nas," piše avtor članka v švedskem mediju ST.
"Ko govorimo o nezmožnosti imeti otroke, je – tudi zaradi medicinskih razlogov – pozornost pogosto usmerjena predvsem na ženske. A hkrati obstaja veliko moških, ki živimo s tiho, dolgotrajno bolečino zaradi otrok, ki jih nikoli nismo ali ne bomo imeli.
Ne gre le za nadaljevanje rodu, temveč za manjkajočo življenjsko vlogo, na katero sem se pripravljal skozi leta odraslosti. Medtem ko prijatelji vstopajo v starševstvo, kupujejo prva kolesa, usklajujejo vrtec in družinsko življenje, nekateri ostajamo na robu – kot opazovalci življenja, ki ga ne moremo živeti.
Od moškega se pogosto pričakuje, da bo stabilen, trden, tisti, ki podpira partnerko skozi zahtevne procese, kot so hormonska zdravljenja in neuspešni postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo.
A ob tem se redko vprašamo: kdo podpira njega? Družbeni modeli moškosti pogosto ne dopuščajo prostora za ranljivost, kaj šele za žalovanje za neuresničeno prihodnostjo. Prav zato je ta bolečina pogosto neizgovorjena in potisnjena v ozadje.
V tej tišini se skriva posebna oblika osamljenosti – občutek, da je lastna želja manj pomembna, skoraj nevidna. Čakanje v čakalnicah, spremljanje partnerke, soočanje z upanjem in razočaranjem, brez prostora, kjer bi lahko tudi sam izrazil svojo izgubo.
Čas je, da to tišino prekinemo. Težave z zanositvijo in plodnostjo niso zgolj tema žensk, temveč skupna človeška izkušnja izgube. Moškim, ki v sebi nosijo to praznino, je treba priznati, da njihova bolečina obstaja, da je resnična in da si zasluži prostor, razumevanje in sočutje."
Vir: st.nu
