Nas lahko sanjska hiša res osreči? Kaj v resnici potrebujemo, da se nekje počutimo doma? Aljaž Berginc, nepremičninski posrednik iz Maribora, je z nami delil zanimivosti in spoznanja o domu, varnosti in resnični sreči.
Kako pomemben je po tvojem mnenju za človeka občutek doma?
Izjemno pomemben. Dom je prostor, kjer preživimo največ časa. Tam se družimo z družino in prijatelji ter nabiramo moči za naslednji dan. Če človek ni sproščen glede svoje bivanjske situacije, to hitro vpliva na njegovo zdravje, počutje in nenazadnje tudi na ljudi v njegovi okolici. Na koncu sploh ni tako pomembno, ali živimo v lastniški nepremičnini ali v najemu. Ključno je, da se tam počutimo dobro in da nas ne skrbi, ali bomo imeli čez mesec dni še vedno streho nad glavo.
Ali skozi svoje delo opažaš, da nakup ali prodaja nepremičnine pri ljudeh sproža globlje strahove, povezane z varnostjo, nadzorom ali prihodnostjo?
Na žalost je to pogosto eno najbolj stresnih obdobij v življenju posameznika. Ljudje so obremenjeni, saj gre za njihovo največjo finančno odločitev. Skrbi jih pravna varnost, potek selitve in seveda to, ali se bodo sploh odločili pravilno. Na kocki je resnično ogromno, zato se mi zdi ključno, da se na to pot odpravijo s podporo bližnjih in predvsem s pomočjo nepremičninskega strokovnjaka, ki mu resnično zaupajo. Samo tako lahko ta korak naredijo z manj stresa in na koncu sprejmejo pravo odločitev.
Misliš, da lahko negotovost glede stanovanja ali doma vpliva tudi na partnerske odnose?
Nedvomno. Zanimivo in hkrati žalostno pa je, da se ogromno parov razide ravno takrat, ko svoj stanovanjski problem končno rešijo. V fazi iskanja in urejanja bivališča jih pokonci držijo adrenalin, skupna želja in fokus. Ko pa je to mimo, sledijo le še obroki kredita, korak v smeri ustvarjanja družine in seveda realno vsakodnevno življenje ob partnerju. Takrat se zašibi marsikatera zveza, zato na trgu opažamo ogromno prodaj le nekaj let starih hiš in stanovanj, ki so komajda dobro dobila novega lastnika.
Stara znanja pravijo, da je dom odraz naše notranjosti. Ali bi lahko rekel, da način, kako ljudje izbirajo nepremičnine, odraža njihove vrednote, življenjske prioritete ali njihovo osebnost?
Vsekakor. Ljudje, ki so odraščali na kmetiji, si običajno želijo prav to. Mestni ljudje težko zapustijo mesto, tisti, ki so navajeni visokega standarda, pa od njega ne odstopajo ne glede na starost. Mlade družine pri izbiri iščejo bližino vrtcev, šol in trgovin, medtem ko so starejšim pomembnejši bližina bolnišnic in zanesljiva dvigala. Smernic za odločitev torej ne krojita zgolj naša osebnost in vrednote, ampak je zelo pomembno tudi, v katerem starostnem obdobju smo in kdo so tisti, ki jih želimo imeti ob sebi.
V zadnjih letih se veliko govori o izgorelosti. Ali opažaš, da si ljudje vse bolj želijo pobega iz mest in bolj umirjenega načina življenja?
Načeloma je tega še vedno relativno malo. Večina ljudi še vedno živi hiter vsakdan, pomembni sta jim kariera in uspešnost njihovih otrok. Res pa je, da se trendi počasi spreminjajo. Vedno več je mladih, ki želijo kmetovati, in ljudi v poznih srednjih letih, ki se želijo umakniti od mestnega vrveža in živeti v neposrednem stiku z naravo. Menim, da bo v prihodnosti tega pojava še več, saj ljudje vedno pogosteje postavljajo sebe in svoje bližnje na prvo mesto.
Katera zgodba stranke te je v vseh teh letih najbolj ganila ali ti ostala v spominu?
Spomnim se gospoda, ki je prodajal vikend, ki sta ga imela skupaj z ženo. Zgradila sta ga namreč povsem sama, skrbno urejala okolico in vanj vložila nešteto ur svojega prostega časa ter veselja. Na žalost se je pri gospe razvila močna demenca, gospod pa sam ni več zmogel skrbeti za vikend.
V ozračju se je čutila tista globoka povezanost starejšega para, močna nostalgija in težka čustva ob slovesu od nepremičnine, ki sta jo imela tako rada. Vsem prisotnim se je ob primopredaji zarosilo oko in to so tisti trenutki, ko človek resnično spozna, kako kratko in minljivo je naše življenje.
Katera življenjska lekcija, ki si se je naučil kot nepremičninski posrednik, bi lahko koristila vsakomur, ne glede na to, ali kupuje nepremičnino ali ne?
Nedvomno bi izpostavil predvsem to, da ljudje nepremičninam pogosto dajemo preveliko težo. Mnogi se zakreditirajo do vratu ali pa posegajo po izjemno dragih lokacijah in luksuzni opremi, samo da bi zadostili nekemu statusu.
Poznam pare in družine, ki živijo v manjši nepremičnini na povsem povprečni lokaciji, pa so notranje izpolnjeni in resnično srečni. Na drugi strani sem srečal bistveno več ljudi, ki živijo družbeno zlagano zgodbo. Globoko v sebi so nesrečni, svojo samozavest pa napajajo le z drago nepremičnino, opremo višjega cenovnega ranga in še dražjimi avtomobili. A že od daleč se vidi, kako prazni so v resnici njihovi odnosi.
Varna streha nad glavo je absolutno pomembna. Vse, kar presega to osnovo, pa je sicer lepo imeti, a za srečo generalno gledano povsem nepotrebno. Veliko več šteje, če si lahko z najbližjimi večkrat privoščimo vikend izlet, smučanje, morje ali kakšno drugo doživetje. Tudi nekaj 10.000 EUR ali celo 100.000 EUR dražje stene in pregrešno draga oprema nam namreč notranjega miru in življenjske izpolnjenosti ne morejo kupiti.
Več na: berginc.si
