Kup oblačil na stolu, stvari, ki že tedne čakajo, da jih pospravimo, polne kuhinjske površine in predali, ki jih komaj še zapremo. Nered se morda zdi kot povsem nedolžen del vsakdanjega življenja, toda raziskava kaže, da je lahko povezan s tem, kako dobro se počutimo – in celo s tem, kako zadovoljni smo s svojim življenjem.
Dom naj bi bil prostor, kamor se umaknemo pred zunanjim svetom. Kraj, kjer lahko zapremo vrata, odložimo obveznosti in si oddahnemo. Toda kaj se zgodi, ko nas tudi doma na vsakem koraku pričakajo stvari, ki bi jih morali pospraviti, urediti, oprati, prestaviti ali zavreči?
Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Journal of Environmental Psychology, je preučevala prav povezavo med neredom v domu in psihološkim počutjem. V njej je sodeloval 501 odrasel človek iz splošne populacije. Udeleženci so med drugim ocenjevali količino nereda v svojem domu, njegovo lepoto ter svoje duševno počutje, pozitivna in negativna čustva ter zadovoljstvo z življenjem.
Rezultati so pokazali zanimiv vzorec: več zaznanega nereda je bilo povezano z več negativnimi občutki, manj pozitivnimi občutki, nižjim psihološkim blagostanjem in manjšim zadovoljstvom z življenjem.
Raziskovalci ob tem poudarjajo, da iz takšne raziskave ne moremo sklepati, da nered neposredno povzroča slabše duševno počutje. Rezultati pa dodajajo še en košček v mozaik raziskav, ki kažejo, da okolje, v katerem živimo, ni povsem nepomembno za naše notranje doživljanje.
Zanimiva povezava med neredom in lepoto doma
Raziskovalec Francis Quinn je ugotovil, da je povezavo med neredom in počutjem deloma mogoče pojasniti s tem, kako lep se nam zdi naš dom. Več nereda je bilo povezano z nižje ocenjeno lepoto doma, zaznana lepota doma pa je bila povezana z boljšim počutjem, več pozitivnimi občutki in večjim zadovoljstvom z življenjem.
To pomeni, da morda ni pomembno samo, koliko predmetov imamo okoli sebe. Pomembno je tudi, kakšen občutek v nas vzbuja prostor, v katerem živimo. Dom je namreč veliko več kot streha nad glavo. Je prostor, s katerim razvijamo čustveno vez, v katerem ustvarjamo spomine in skozi katerega izražamo tudi sebe.
Nered je lahko seznam nedokončanih opravil
Pomislite na kup perila, ki ga že tri dni opazujete na stolu. Ko ga pogledate, ne vidite nujno samo oblačil. Vidite opomnik: "To moram pospraviti." Enako velja za papirje na mizi, škatlo, ki jo morate že mesece odnesti v klet, vrečko stvari za podariti ali omaro, ki jo že dolgo nameravate urediti. Na ta način lahko predmeti v prostoru postanejo majhni vizualni opomniki na nedokončane naloge, kar lahko povzroča frustracije.
Poleg tega lahko nered otežuje povsem praktične stvari: težje najdemo tisto, kar iščemo, nimamo prostora za določeno opravilo ali pa nam je neprijetno, ko pomislimo, da bi nekdo prišel na obisk. Prav takšne možne razlage za povezavo med neredom in počutjem omenjajo tudi avtorji raziskave.
Toda to ne pomeni, da mora biti vaš dom minimalističen
Urejen dom ni skoraj prazen dom. Nekdo se najbolje počuti v prostoru s skrbno izbranimi predmeti, drugi pa obožuje polne knjižne police, fotografije, spominke s potovanj, umetnine, rastline in stare predmete z zgodbo. Nekaj, kar bi ena oseba opisala kot nered, lahko druga doživlja kot prijetno, domače okolje. Zato namen pospravljanja ne bi smel biti ustvarjanje popolnega doma, ki je videti kot fotografija iz kataloga.
Bolj smiselno je najti svoj stil oziroma najti tisto, kar nas osrečuje. Me stvari, ki jih vidim, veselijo? Mi dajejo občutek domačnosti? Ali pa imam ob pogledu nanje občutek, da me čaka še sto opravil?
Ko nas začne nered motiti, je prvi odziv pogosto organiziranje. Kupimo škatle, košare, organizatorje in dodatne omarice ter poskušamo najti boljši sistem za vse, kar imamo. Včasih pa vendarle težava ni v tem, da stvari niso dovolj dobro organizirane, morda jih je preprosto preveč.
Predmeti, ki jih ne uporabljamo več, oblačila, ki jih že leta nismo oblekli, stvari "za vsak slučaj", darila, ki jih hranimo iz občutka dolžnosti, in predmeti iz nekega prejšnjega obdobja našega življenja lahko počasi zapolnijo prostor. Zato je lahko pri urejanju doma koristno vprašanje: "Ali želim tej stvari še naprej namenjati prostor v svojem življenju?"
Ni treba v enem vikendu izprazniti celotnega stanovanja. Začnete lahko z enim predalom, eno polico ali eno površino, ki jo vsak dan gledate.
Dom ni samo prostor, ki ga gledamo – je prostor, ki ga doživljamo
Na počutje ni bila povezana samo količina zaznanega nereda, temveč tudi način, kako so ljudje doživljali svoj dom. Pomembno torej ni le, kako pospravljen je naš dom, ampak predvsem, kako se v njem počutimo.
Dom, v katerem se lahko sprostimo, imamo dovolj prostora za stvari, ki jih radi počnemo, in smo obdani s predmeti, ki nas veselijo ter podpirajo življenje, kakršnega želimo živeti, je lahko za naše počutje pomembnejši od brezhibno urejenega prostora.
