Hčerke pogosto pozabijo živeti svoje življenje, ker ves čas gasijo požare v družini. Morda je čas, da prekinejo ta izčrpavajoči vzorec.
Nedeljsko kosilo pri starših se začne tako, da brat zamuja štirideset minut, vi pa iz pečice že jemljete tretji pekač hrane. Hčerke za svojo kronično odgovornost redko dobijo priznanje, običajno dobijo le novo pošiljko tujih obveznosti.
Nihče jih niti ne vpraša, ali zmorejo nositi vso to breme. Preprosto se pričakuje, da boste vedno vse organizirale in poskrbele, da bo vse teklo gladko.
Ta neviden družinski dogovor je bil pogosto sklenjen že zelo zgodaj. Takoj ko so nekoliko odrasle, so poleg staršev prevzele vlogo dodatnega odraslega v družini. Dobre ocene niso bile dovolj. Biti so mogle zgled mlajšim sorojencem, sosedom, sorodnikom.... Takšno odraščanje pa pogosto pusti pečat, ki človeka spremlja tudi v odraslosti.
Predvsem za številne prvorojene hčerke je to vzorec, ki se začne že v otroštvu. Zelo zgodaj so se naučile prevzemati čustvene in praktične odgovornosti, ki pravzaprav niso bile njihove.
Če ste bili najstarejši otrok v družini, morda dobro poznate občutek večnega stresa, slabe vesti ob vsakem poskusu počitka in prepričanje, da mora biti vse pod vašim nadzorom – od družinskih sporov do nedeljskega nakupa.
Največja težava ni v tem, da zmorete veliko. Težava je v tem, da okolica vašo požrtvovalnost začne jemati kot nekaj samoumevnega.
Hčerke pogosto odraščajo ob stavkih, kot so: »Ti si pametnejša.«, »Ti moraš popustiti/odpustiti.«
Takšna sporočila nato nezavedno oblikujejo skoraj vse njihove kasnejše odnose.
Šef ve, da boste dokončali delo sodelavca. Partner pričakuje, da boste organizirali celotno gospodinjstvo. Prijateljica vas pokliče po razhodu, vi pa ne ponudite le rame za jok, ampak takoj začnete iskati rešitev za njen problem tako ali drugače.
Hčerke pogosto težko samo opazujejo težavo, imajo namreč močno potrebo, da jo čim prej rešijo. Zato ogromno energije porabijo za reševanje drugih, medtem ko svoje potrebe vedno znova odlagajo na "boljši čas".
Ko vas tuje težave začnejo boleti skoraj fizično
Če vas sredi noči zbudi razbijanje srca, ker razmišljate, ali je vaš brat rešil svojo težavo ali je z nekom v družini vse v redu, potem morda nosite breme, ki morda nikoli ni bilo namenjeno vam.
Prav tu se mnoge hčerke ujamejo v past. Sčasoma popolnoma izgubijo mejo med svojimi odgovornostmi in težavami drugih ljudi. Njihove želje, načrti in počitek postanejo manj pomembni od vsega, kar se dogaja okoli njih.
Telefon imajo vedno pri sebi, zvoka skoraj nikoli ne izklopijo (za vsak slučaj, če bo nekaj nujnega in bodo morale reševati, ko bo šlo nekaj narobe).
Odložite breme, ki ni vaše
Prekinitev tega vzorca se začne z eno najtežjih odločitev. Ko vas bo naslednjič mama poklicala, da bi se ponovno pritožila nad očetom, ali ko bo kdo od družinskih članov pričakoval, da boste namesto njega rešili težavo, poskusite narediti nekaj, kar vam morda nikoli ni bilo lahko.
Recite: "Razumem te, vendar tega ne morem rešiti namesto tebe."
Na začetku bodo te besede verjetno spremljali občutki krivde, strah, da boste nekoga razočarali, in bojazen, da boste izpadli sebični. To je povsem razumljivo.
Mnoge hčerke so bile namreč dolga leta vzgajane v prepričanju, da morajo biti opora vsem – tudi za ceno tega, da popolnoma pozabijo nase. Toda svet se ne bo ustavil, če tokrat ne boste rešili tujega problema.
Če ne boste poravnali računa, ki že tri tedne visi na hladilniku, ga bo moral plačati tisti, ki je zanj odgovoren.
Ljudem okoli sebe morate dovoliti, da občutijo posledice svojih odločitev.
Šele ko boste spoznali, da hčerke niso rojene zato, da bi bile dežurna rešitev za vsako težavo, boste lahko odložili breme, ki vam nikoli ni zares pripadalo.
Vir: krstarica.com
