Nekateri ljudje vstajajo ob petih zjutraj, telovadijo, meditirajo in pišejo dnevnik. Poskušajo optimizirati vsak trenutek dneva, da bi bili čim bolj produktivni. Če to deluje za vas, odlično. A tak način življenja ni za vsakogar.
"Kot nevroznanstvenik ne sledim strogi dnevni rutini. Poskus, da bi resnično življenje stlačili v tog sistem, lahko ustvari nepotreben stres in oslabi prav tisto, kar skušamo doseči. Namesto tega se sam raje osredotočam na nekaj ključnih področij, ki mojim možganom dajejo tisto, kar potrebujejo za dobro delovanje..." piše Alex Korb, doktor znanosti, nevroznanstvenik in profesor za medij CNBC. Preberite si, kaj je izpostavil.
1. Pomembnejše od intenzivne vadbe je redno gibanje
Telesna aktivnost ni nujno intenzivna, da bi pozitivno vplivala na možgane. Večino juter naredim približno minuto in pol joge in 20 sklec pred zajtrkom. Ko med delom potrebujem premor, grem na desetminutni sprehod.
Kot koristno gibanje štejem tudi vsakodnevna opravila, kot so čiščenje kuhinje, nošenje vrečk iz trgovine ali hoja po stopnicah. Morda se zdi nepomembno, vendar raziskave kažejo, da že samo zavedanje gibanja, ki ga že opravljamo, pozitivno vpliva na zdravje in občutek zadovoljstva.
2. Prijetne aktivnosti uporabljam kot gorivo za možgane
Vsak dan skušam narediti nekaj, kar mi je v veselje. Vzamem kitaro, berem ali pogledam serijo oziroma film, ki mi je všeč. Če je mogoče, izberem aktivnosti, ki so hkrati prijetne in telesne. Včasih tudi opravila spremenim v igro – na primer preverjam, kako hitro lahko v petih minutah pospravim kuhinjo.
Prijetne aktivnosti aktivirajo centre za motivacijo in nagrajevanje v možganih ter hkrati zmanjšujejo raven stresnih hormonov. To pomeni več energije za stvari, ki so nam pomembne.
3. Pomembne stvari postavljam pred zabavne
Pomembne aktivnosti so povezane z občutkom smisla, vrednot ali odnosov, ki presegajo nas same. In niso vedno prijetne. Graditi podjetje, napisati knjigo ali pomagati drugim je lahko počasno, frustrirajoče in naporno. Toda prav te izkušnje možganom dajejo občutek smisla in izpolnjenosti.
Brez tega človek hitro izgubi motivacijo, tudi če je navzven videti uspešen. Tudi neprijetne stvari skušam povezati z nečim globljim. Obisk zobozdravnika pomeni skrb za zdravje, da bom lahko prisoten za svoje otroke. Odgovarjanje na elektronsko pošto pa je del moje zavezanosti strankam.
4. Ne opuščam druženja
Ko postane življenje naporno, so družabni stiki pogosto prva stvar, ki jo ljudje opustijo. Toda človek je družabno bitje. Naši možgani so se razvili skozi povezanost z drugimi. Dobri odnosi aktivirajo sisteme v možganih, ki izboljšujejo razpoloženje in zmanjšujejo stres. Največja napaka je, da zanemarimo eno najbolj osnovnih potreb svojih možganov.
5. Dovolim si počitek in resetiranje
Športniki potrebujejo spanec in regeneracijo, da lahko dosežejo svoj potencial. Počitek ni motnja treninga, je del treninga. Enako velja za vse nas.
In zapomnite si; za uspeh ne potrebujete popolne ali strogo strukturirane rutine. Mali koraki vsak dan naredijo največ.
Vir/prevod članka: cnbc.com
