Ste tudi vi kdaj rekli, da nečesa ne boste nikoli naredili - potem pa se je prav tisto izkazalo za nekaj odličnega? Takšno izkušnjo ima tudi Katjuša Štingl, ki potrjuje rek: "Nikoli ne reci nikoli."
Zadnjih nekaj mesecev sesuvam mnoge svoje "nikoli". Eden izmed njih je tudi ta, da imamo mačko.
6 let sem se z otrokoma vztrajno borila proti tej ideji. Izredno občutljiva sem na vonj, ob čiščenju mačjega wc-ja mi gre na bruhanje, prav tako ne morem vohat vseh tistih smrdljivih mačjih želejčkov, ki se jim reče mačja hrana. Da o času zanjo ne govorim, ker me pogosto ni doma.
Nisem osamljena, kot me je spraševal prijatelj, če sem popustila zaradi tega. Joj in dlake... na mojih črnih oblačilih, odlično res, samo tega mi še manjka. Ne, res nisem klasični mačjeljubec.
Kljub vsemu sem pred kratkim vsemu temu rekla ja. Ker mucica otrokoma in v naš dom prinaša mnogo več, kot moje kaprice povezane z njo.
Mačk je v izobilju, kamor se obrneš, a iskat smo jo šli na kmetijo na Ptuj. Ker sem izbrala točno njo. Dobili smo najbolj scartano mače, kar jih poznam.
Počnem vse, kar sem rekla, da ne bom nikoli in še več. Tako je, ko se odločiš za ljubezen. Sprejmeš vse, tudi tisto, kar ti predstavlja izziv.
Ne obstaja zgolj črno ali belo. So še vse barve vmes. In ko sprejmeš to barvno paleto življenja, spucaš tisti wc z ruto na nosu, odišavljeno z eteričnimi olji.
Ne morem... ne obstaja.
Nočeš. Ne želiš si. Izbiraš svoje udobje, razumem. Tako je z vsemi odnosi. Vsak nas lahko nekaj nauči. Če ga sprejmemo takšnega kot je in ne kakršen bi moral biti ali si želimo, da bi bil, ker tudi sami nismo popolni. Vse se da.
Preberite si še: Vsaka mačka pride z razlogom
Novo na Metroplay: Aljoša Bagola in Matej Šarc│1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije
