Ko je kot deklica učitelju povedala, da želi postati pravnica, ji je odvrnil, da mora imeti premožnega očeta. Njen oče je bil voznik avtobusa, denar za študij pa ji je pomagala zbrati njena skupnost. Danes je Navi Pillay Nobelova nagrajenka za mir. Preberite osem njenih prodornih misli o pogumu, dostojanstvu in tem, kaj se zgodi, ko drugim zares prisluhnemo.
Južnoafriška pravnica Navanethem "Navi" Pillay je Nobelovo nagrado za mir 2026 prejela za prizadevanja za mir in mednarodno pravo. Njene misli iz različnih govorov in intervjujev razkrivajo tudi njeno osebno plat: odkrito govori o lastnih predsodkih, o tem, kaj so jo naučili drugi, in zakaj si vsak človek zasluži spoštovanje.
1. Zakaj bi odnehali, če nekdo še vedno trpi?
"Stara sem 82 let. […] Dokler se kršijo človekove pravice in nekdo trpi, zakaj vam ne bi bilo mar?"
V intervjuju za International Nuremberg Principles Academy, objavljenem leta 2024, je povedala, da jo mnogi sprašujejo, kdaj bo nehala delati. Takrat je bila stara 82 let. Sama se ob tem sprašuje, kako bi lahko odnehala, dokler drugi še trpijo. Optimizem črpa iz prepričanja, da lahko še vedno spodbuja ljudi, deli svoje znanje in opozarja na krivice. Pri tem jo, kot je dejala, navdihujejo predvsem druge ženske.
2. Tudi človek, ki pomaga, se mora naučiti ponižnosti
"Mislim, da me je to naučilo ponižnosti, saj sem sprva do teh žensk nastopala z občutkom večvrednosti."
V intervjuju za PassBlue leta 2022 je odkrito priznala, da je kot izobražena pravnica sprva zviška gledala na ženske v stiski. Menila je, da bi se morale odločneje postaviti zase. Ko pa jih je začela zares slišati in spoznala zgodbo hudo pretepene ženske, je bolje razumela, s čim se soočajo. Prav ta izkušnja jo je, kot pravi, naučila ponižnosti.
3. Besede odraslih lahko otroku zaprejo prihodnost
"Vse je povezano: ureditev družbe in to, kar vam govorijo odrasli. Otroci se morajo zelo boriti, da premagajo te ovire."
Ko je kot deklica učitelju povedala, da želi postati pravnica, ji je odgovoril, da mora imeti premožnega očeta, saj študij prava zahteva veliko denarja. Njen oče je bil voznik avtobusa. V intervjuju, objavljenem v reviji Lacuna leta 2016, je opisala, kako boleče je bilo slišati sporočilo, ki je njeno prihodnost določalo glede na družinski položaj. Na univerzo je pozneje prišla tudi s pomočjo denarja, ki ga je zanjo zbrala njena skupnost.
4. Sprememba se začne s pogovorom, ki se mu izogibamo
"Spreminjati stališča ni nikoli lahko. […] Začne se s pogovori, ki so pogosto težki."
Te besede je izrekla julija 2013 ob začetku kampanje ZN Free & Equal za enakopravnost LGBT oseb. Opozorila je, da se predsodki pogosto začnejo spreminjati šele, ko smo se pripravljeni pogovarjati o stvareh, ob katerih nam je neprijetno.
5. Želja po maščevanju ni bila tuja niti njej
"Tudi sama sem čutila nekaj od tega – po toliko dolgih letih življenja pod apartheidom je bilo težko, da ne bi."
Ob slovesu od Nelsona Mandele je odkrito spregovorila o sovraštvu in želji po maščevanju, ki ju je po dolgih letih apartheida občutila tudi sama. Spomnila se je, kako jih je Mandela pozval, naj odložijo orožje, opustijo maščevanje in gradijo državo brez diskriminacije.
6. Nihče ni manj vreden spoštovanja
"Nihče nima pravice obravnavati skupine ljudi kot manj vredne, manj zaslužne ali manj vredne spoštovanja."
Izjava iz njenega videosporočila je navedena v uradnem govoru urada ZN za človekove pravice v Nepalu iz julija 2011. Govorila je o dostojanstvu spolnih manjšin. Njeno sporočilo postavlja jasno mejo: drugačnost človeku ne odvzame pravice do spoštljivega ravnanja.
7. Nekateri ne sanjajo o uspehu, ampak o jutrišnjem dnevu
"Milijoni ljudi ne morejo niti sanjati o visokih ciljih; sanjajo le o tem, da bi se prebili skozi dan – preživeli do jutri."
V sporočilu ob dnevu človekovih pravic leta 2012 je opozorila na ljudi, ki nimajo dostopa do šolanja, zdravstvene oskrbe, varnega bivališča ali dovolj hrane. Njihovih možnosti zato ne moremo presojati samo skozi ambicioznost in voljo. Preden od človeka pričakujemo, da bo izkoristil svoj potencial, se moramo vprašati, ali ima sploh pogoje, da ga lahko razvije.
8. Ko otrokom vzamemo šole, jim vzamemo tudi prihodnost
"Z izgubo izobraževanja Palestinci izgubljajo tudi vir stabilnosti, upanja in možnosti za prihodnost."
V govoru pred Svetom ZN za človekove pravice 17. junija 2025 je opozorila na uničenje šol in univerz v Gazi. Kot predsednica neodvisne preiskovalne komisije je poudarila, da je bilo poškodovanih ali uničenih več kot 90 odstotkov šolskih in univerzitetnih stavb.