Znanstveniki so nedavno prvič opazovali možgane skozi celotno časovnico nosečnosti – od obdobja pred spočetjem do poporodnega obdobja!
Spolni hormoni, kot sta estrogen in testosteron, močno vplivajo na možgane, saj uravnavajo razpoloženje, spomin in številne druge procese. Med nosečnostjo telo doživi ene izmed najdramatičnejših hormonskih sprememb, a kljub temu je bilo teh devet mesecev za človeško nevroznanost dolgo časa skrivnost.
Študija, objavljena v Nature Neuroscience, ponuja doslej najobsežnejši vpogled v to neznano področje. Raziskovalci so možgane ene ženske skenirali 26-krat v celotnem obdobju njene nosečnosti – pred, med in po njej.
"To je ključno za razumevanje tega neznanega obdobja v življenju ženske," pravi Emily Jacobs, nevroznanstvenica z Univerze v Kaliforniji v Santa Barbari in soavtorica študije. "Prav tako lahko odkrivamo dragocena spoznanja, ki so bila ves čas pred našimi očmi, a jih preprosto nismo iskali."
Preberite si še:
Raziskovanje vpliva spolnih hormonov na možgane
Jacobsova ekipa se že nekaj let ukvarja z vplivom spolnih hormonov na možgane in je začela projekt "28 and me", s katerim so spremljali spremembe v ženskih možganih med menstrualnim ciklom. Nato jih je nevroznanstvenica Liz Chrastil z Univerze v Kaliforniji v Irvineu spodbudila, da bi raziskavo razširili še na drugo obdobje intenzivnih hormonskih sprememb – nosečnost.
Ker so raziskave možganov med nosečnostjo pogosto otežene zaradi varnostnih protokolov, je Chrastilova sama predlagala, da bi sodelovala kot prostovoljka: "Načrtujem nosečnost, lahko to naredimo na meni." To je ekipi omogočilo podrobno analizo strukturnih sprememb v možganih in hormonskih ravni skozi celotno obdobje.
Kako torej nosečnost spreminja možgane?
Prejšnje raziskave so pokazale, da nosečnost zmanjša sivo možganovino, zunanjo plast možganov, ki je odgovorna za kognicijo, zaznavanje in učenje. Čeprav se sliši zaskrbljujoče, je zmanjšanje sive možganovine naraven proces, ki se pojavi tudi v obdobjih intenzivnega razvoja, na primer v puberteti.
Ta pojav pogosto opisuje pozabljivost in "meglo" v mislih med nosečnostjo, vendar znanstveniki menijo, da so te spremembe prilagoditvene. "Morda pozabite, kje so vaši ključi, vendar ste hkrati veliko bolj osredotočeni na otroka," pravi Laura Pritschet, vodilna avtorica študije.
Študija je potrdila, da se siva možganovina med nosečnostjo zmanjša za več kot 4 %, pri čemer se ta sprememba ohranja vsaj dve leti po porodu.
Zmanjšanje sive možganovine se je začelo že v prvih tednih nosečnosti, stabiliziralo ob rojstvu in ostalo prisotno v poporodnem obdobju. Te spremembe so bile povezane z naraščajočimi ravnmi estradiola in progesterona, dveh ključnih spolnih hormonov.
Presenetljivo pa se je bela možganovina – mreža živčnih vlaken, ki povezuje različne dele možganov – okrepila, dosegla vrhunec v drugem trimesečju in se nato do rojstva vrnila skoraj na prvotno raven. Čeprav ekipa še ne razume popolnoma vpliva teh sprememb, podobni procesi v adolescenci običajno vodijo k izboljšanim kognitivnim sposobnostim.
Dolgoročne spremembe v možganih
Raziskovalci so ugotovili, da nosečnost povzroči trajne spremembe v možganih. Drugi znanstveniki so že uspeli prepoznati, ali je oseba nekoč bila noseča, zgolj na podlagi možganskih slik, tudi desetletja kasneje.
"Mislim, da so to trajni odtisi v možganih, ki jih ljudje nosijo s seboj skozi življenje," pravi Jacobsova.
Čeprav je bila študija izvedena le na eni prostovoljki, so raziskovalci že začeli skenirati možgane drugih nosečnic in prejemajo veliko zanimanja za sodelovanje. To pomeni, da bo v prihodnje mogoče pridobiti še več podatkov o tem, kako nosečnost vpliva na možgane – ne le kratkoročno, temveč tudi za vse življenje.
Vir: Nora Bradford, nationalgeographic.com
