Mnogi menijo, da gre za eno najbolj žalostnih pesmi, ki so bile kdajkoli posnete na območju nekdanje Jugoslavije.
Govora je o skladbi Pluća su mi bolna, ki jo je leta 1950 napisal Dragiša Nedović iz Kragujevca, potem ko je izvedel, da boleha za tuberkulozo.
Pesem spremlja pretresljiva zgodba. Po pripovedovanjih naj bi bila tako močna in sugestivna, da je globoko pretresla poslušalce, zlasti tiste, ki so se tudi sami borili s tuberkulozo. Krožile so celo govorice, da so si nekateri po poslušanju vzeli življenje. Prav zato naj bi bila skladba po navodilih Josipa Broza Tita za določen čas prepovedana.
Pesem, prežeta z bolečino
Nedović je pesem napisal v času, ko se je sam soočal z negotovo prihodnostjo. Besedilo govori o bližini konca, o občutku izčrpanosti in sprejemanju usode. V verzih odzvanja globoka žalost in občutek, da sreča nikoli ni zares potrkala na vrata:
»Pljuča so mi bolna, zdravja nimam več,
moji zadnji dnevi so že čisto blizu.
Živel bom še danes, morda tudi jutri,
potem pa za vedno – zbogom, življenje.
Ni mi žal tega bednega življenja,
saj sreče nikoli nisem zares okusil,
le bolečino in trpljenje, grenke solze,
v svojem življenju srečen nisem bil.«
Pesem je prvi posnel Zaim Imamović. Njegova interpretacija je dodatno poudarila težo besedila in skladba je hitro postala znana po vsej državi.
Po nekaterih virih je Centralni komite na Titovo pobudo skladbo umaknil iz javnosti. Prepoved naj bi veljala približno deset let. Zgodba pravi, da se je pesem znova znašla v središču pozornosti, ko jo je na enem od slavij naročila Jovanka Broz. Takrat jo je zapela legendarna Nada Mamula.
Neverjetno življenje Dragiše Nedovića
Življenje Dragiše Nedovića je bilo polno preizkušenj. Rodil se je leta 1916, že pri dvajsetih pa napisal legendarno pesem U lijepom starom gradu Višegradu. Leta 1941 je bil skupaj z drugimi prebivalci Kragujevca odveden na streljanje. V zadnjem trenutku so ga, kot že znanega avtorja, ločili od skupine in deportirali v Nemčijo, kjer je štiri leta preživel v delovnem taborišču v Dormagnu.
Po koncu druge svetovne vojne se je vrnil v Kragujevac. Kmalu zatem je zbolel za tuberkulozo, vendar jo je pozneje prebolel. Leta 1959 so se začele njegove težave s srcem, leta 1966 pa je umrl zaradi srčnega infarkta.
Danes se ga spominja le malokdo, čeprav je za seboj pustil kar okoli 800 pesmi. Med njimi so tudi znane skladbe, kot so Tekla reka Lepenica, Na Moravi vodenica stara, Krca, krca, nova kola in Smederevo, grade od starina.
Pesem Pluća su mi bolna tako ostaja ne le ena najbolj žalostnih skladb tistega časa, temveč tudi ganljiv zapis osebne stiske človeka, ki je svoje najtežje trenutke prelil v glasbo.
Prirejeno po: espresso.co.rs
