Namesto da bi postopoma in nežno tonili v spanec, naši možgani po prečkanju določene prelomne točke zelo hitro preidejo v stanje spanja.
Raziskovalci z londonskega Imperial Collegea (ICL) in britanske Univerze v Surreyju so s pomočjo posnetkov možganske aktivnosti več tisoč prostovoljcev odkrili presenetljivo nenadno spremembo električne aktivnosti možganov približno štiri minute in pol pred začetkom spanja.
"Odkrili smo, da uspavanje ni postopen proces, temveč nenaden prehod z jasno določeno prelomno točko, ki jo je mogoče napovedati v realnem času," pojasnjuje nevroznanstvenik Nir Grossman z Imperial Collegea.
"Možnost spremljanja, kako možgani posameznika prehajajo v spanec, ima izjemen pomen za naše razumevanje spanja in razvoj novih načinov zdravljenja ljudi, ki imajo težave z uspavanjem."
Kaj se dogaja v možganih tik pred spanjem?
Raziskovalna skupina je razvila model, ki je 47 značilnosti možganske aktivnosti, zabeleženih z elektroencefalografijo (EEG), pretvoril v abstrakten matematični prostor.
Tako so lahko spremljali spremembe v možganih od trenutka, ko se človek odpravi spat, do dejanskega začetka spanja.
Ko so te spremembe prikazali kot pot oziroma trajektorijo, je bila podobna kroglici, ki se kotali po vse bolj strmem pobočju, dokler ne doseže točke, na kateri nenadoma pade.
Ta prispodoba ponazarja, kako se možganska aktivnost približuje prelomni točki, po kateri nastopi hiter prehod v spanec.
Z uporabo razvitega modela so raziskovalci ugotovili, da je že posnetek možganske aktivnosti ene same noči zadostoval za napovedovanje trenutka, ko bo posameznik zaspal v naslednjih nočeh.
Model je čas uspavanja napovedal s 95-odstotno natančnostjo, pri čemer je povprečno odstopanje pri napovedi prelomne točke znašalo približno 49 sekund.
"Zdaj lahko pri posamezniku izmerimo možgansko aktivnost in v vsakem trenutku, sekundo za sekundo, ugotovimo, kako blizu je temu, da zaspi. To lahko storimo z natančnostjo, ki je prej ni bilo mogoče doseči," je Grossman povedal novinarki Grace Wade za revijo New Scientist.
Odkritje bi lahko pomagalo ljudem z nespečnostjo
Poleg boljšega razumevanja zdravega spanja bi lahko nova dognanja strokovnjakom pomagala pri diagnosticiranju in zdravljenju motenj spanja, kot sta nespečnost in čezmerna dnevna zaspanost.
Raziskava bi lahko prispevala tudi k razvoju tehnologij, ki bi voznike pravočasno opozorile na nevarno zaspanost za volanom.
Poleg tega bi lahko nova metoda omogočila natančnejše spremljanje stanja bolnikov med anestezijo in služila kot pokazatelj zdravja možganov.
Znanstvena raziskava: Nature Neuroscience (2025)
Vir: ScienceAlert
