Čeprav vojna poteka daleč od nas, lahko ob spremljanju poročil občutimo napetost, nemir, pospešen srčni utrip ali težave s spanjem. Zakaj tako močno reagiramo na dogodke, ki se nam neposredno ne dogajajo?
Odgovor se skriva v biologiji našega živčnega sistema.
Ko možgani sprožijo alarm
Naši možgani so zasnovani za preživetje. Ključno vlogo pri zaznavanju nevarnosti ima amigdala, del limbičnega sistema, ki deluje kot alarmni center.
Ameriški nevroznanstvenik Joseph LeDoux, eden vodilnih raziskovalcev čustvenih procesov, pojasnjuje:
»Amigdala je izjemno občutljiva na znake grožnje. Aktivira se lahko še preden se zavemo, kaj točno gledamo.«
To pomeni, da lahko ob prizorih nasilja ali trpljenja na zaslonu telo reagira, kot da smo sami v nevarnosti.
Adrenalin, kortizol in odziv »boj ali beg«
Ko amigdala zazna grožnjo, aktivira simpatični živčni sistem. V krvni obtok se sprostita adrenalin in kortizol, hormona, ki telo pripravita na hitro ukrepanje.
Psiholog in travmatolog dr. Bessel van der Kolk, avtor knjige The Body Keeps the Score, poudarja:
»Telo si zapomni nevarnost. Fiziološki odziv se sproži tudi takrat, ko grožnja ni neposredna, ampak jo doživljamo skozi podobe in zgodbe.«
Posledice so lahko:
- napetost v mišicah,
- plitvo dihanje,
- razdražljivost,
- težave s spanjem,
- povečana budnost.
Kratkoročno je to normalen in koristen odziv. Težava nastane, ko telo v takšnem stanju ostaja dlje časa.
24-urne novice in kronični stres
Sodobni informacijski tok pomeni, da smo lahko kriznim vsebinam izpostavljeni večkrat dnevno.
Ameriška psihološka zveza (APA) že več let opozarja, da dolgotrajno spremljanje kriznih novic povečuje raven stresa v populaciji.
Psihologinja Roxane Cohen Silver, ki je raziskovala vpliv medijske izpostavljenosti po terorističnih napadih 11. septembra, je ugotovila:
»Posamezniki, ki so bili več ur dnevno izpostavljeni medijskim posnetkom napadov, so kazali višjo stopnjo akutnega stresa kot nekateri ljudje, ki so bili dogodkom fizično bližje.«
Gre za pojav, ki ga strokovnjaki imenujejo posredna ali sekundarna travma.
Zakaj so nekateri bolj občutljivi?
Na odziv vplivajo:
- osebne travmatične izkušnje,
- stopnja empatije,
- splošna raven stresa,
- količina medijske izpostavljenosti.
Ljudje z že obremenjenim živčnim sistemom bodo hitreje zdrsnili v stanje preobremenjenosti.
3-minutni reset za živčni sistem
Če ob spremljanju novic začutite napetost, lahko poskusite naslednje:
Vdihujte 4 sekunde, izdihujte 6 sekund. Daljši izdih aktivira parasimpatični živčni sistem – sistem umirjanja.
Poimenujte 5 stvari, ki jih vidite, 4, ki jih slišite, 3, ki se jih dotikate. To pomaga možganom prepoznati, da ste varni.
Raztegnite ramena, vrat ali naredite nekaj počasnih počepov. Fizični gib pomaga telesu razgraditi stresne hormone.
Medijska higiena kot oblika skrbi zase
Strokovnjaki poudarjajo pomen t. i. medijske higiene:
- določite si čas za spremljanje novic,
- izogibajte se preverjanju tik pred spanjem,
- izbirajte preverjene vire,
- po intenzivni vsebini zavestno naredite premor.
Kot pravi nevroznanstvenica Lisa Feldman Barrett:
»Čustva niso le psihološka izkušnja – so telesni proces. Način, kako usmerjamo pozornost, neposredno vpliva na našo fiziologijo.«
Normalen odziv na nenormalne okoliščine
Če vas novice o vojni vznemirijo, to pomeni, da vaš živčni sistem opravlja svojo nalogo. Težava ni v odzivu samem, temveč v njegovi dolgotrajnosti.
V svetu, kjer so globalne krize oddaljene le en klik, postaja sposobnost uravnavanja pozornosti in skrbi za lastno notranjo stabilnost ena ključnih veščin sodobnega časa.
