O kresi se dan prevesi

20. 6. 2014
Deli
O kresi se dan prevesi (foto: pixabay)
pixabay

Kresnik, slovenski bog ognja, sonca, svetlobe, pa tudi bog strel, groma in bliska, praznuje svoj praznik na poletni sončni obrat, ko so aktivnosti zemlje na vrhuncu ali v zenitu.

V tej največji noči od vseh poletnih naj bi se po ezoteričnem izročilu na svoji svečanosti zbrale vile iz močvirij in gozdov, s hribov in dolin in plesale v ekstazi zadovoljstva nad opravljenim delom.

Kresnik

Morda ima prav on prste vmes, da svojo bogato dediščino vedno bolj odkrito raziskujejo, na novo oživljajo in širijo najrazličnejša društva, med njimi pa so najbolj dejavni Staroverci, ki potrjujejo, da so si o Kresniku in njegovem nasprotniku Vedomcu oziroma Kačji kraljici, ki se tudi bojuje s Kresnikom, naši prednamci pripovedovali nešteto pripovedi.

Kresnik je bog sonca, groma in bliska, naši ljudje pa so ga videli tudi v kresničkah v toplih poletnih nočeh in Kresnicah ali Ladaricah – skupinah v belo oblečenih deklet.

Staroverci so me poučili, da so pri nas poznali poleg božanskega Kresnika tudi povsem navadne človeške Kresnike kot zavetnike vasi, ki so varovali ljudi in živali pred slabimi silami in nadlogami. Ti učlovečeni Kresniki so bili po svojem delovanju zelo podobni sibirskim in drugim šamanom. Prehod duše iz telesa je namreč poznan tudi pri nas, to pa so zmogli storiti le ljudje s posebnimi darovi, kot so bili Kresniki.

Kresna noč

Kresna noč je zaradi močne simbolične vloge, vraževerja in praznovanja preživela tudi v krščanstvu; cerkev je na ta dan oznanila god sv. Janeza Krstnika. A če je v moji mladosti še kazalo, da so kresno noč že skoraj v celoti prevzeli prvomajski kresovi, ognji pod imeni Ivanovi, Janezovi ali Šentjanževi na 23. rožnika spet gorijo po vsej Sloveniji ter pričajo o tem, da nam ni vseeno za našo zgodovino, mitologijo, običaje, ki smo jih začeli obujati – zdaj spet plešemo ob kresu, najpogumnejši skačejo čez ogenj, se navdušujemo nad zdravilnostjo rastlin, ki rastejo po naših travnikih in gozdovih.

Kresna noč naj bi imela po ljudskem verovanju posebno moč in priznajte, tudi vi se ne bi pritoževali, če bi slišali govoriti živali in rastline, ki bi (vas) lahko ozdravile, če bi našli čudežne zaklade, če bi slišali prerokbe ... Ne vem sicer, kako bi se počutili, če bi videli svoje najmanj priljubljene sosede na metlah in prašičkih leteti proti vragu, a bi vsaj vedeli, zakaj so takšni, kot so ...

Po starih šegah imajo tudi rastline, nabrane na kresno noč, čudežno moč. In prav kresna noč je tista, ki praprot zavije v tančice skrivnosti, magičnosti in jo postavi na prestol med vsemi rastlinami. Praprotno seme naj bi po nekaterih legendah naredilo človeka nevidnega, v vseh pripovedih pa je z njegovo pomočjo slišal, kaj se pogovarjajo živali. Najboljše praprotno seme naj bi bilo tisto, ki je bilo nabrano (ali še bolje – je izbrancu nevede padlo v škorenj ali pod srajco) v kresni noči med enajsto in dvanajsto uro. Včasih so praprotno seme nosili v žepih ali všito v suknjičih, hlačah, klobukih, krilih in rutah – pomagalo naj bi pri ljubezni, proti udarcem in vbodom, najbolj pa proti začaranju, proti hudiču in streli. Veljalo je tudi, da se bujnih praprotnih zelenic hudič izogiba in da strela nikoli ne trešči v praprot.

Moč kresnega ognja

Tako kot je bila čarobna celotna kresna noč, je imel magično moč tudi kresni ogenj. Naši predniki so prižigali ognje in nosili plamenice, da bi njihov ogenj pomagal soncu, da ne bi omagalo in shiralo. Z ognjem kot magičnim sredstvom so skušali soncu moč celo pomnožiti.

Kresnik praznuje svoj praznik na poletni sončni obrat, ko je sonce najdlje na nebu, noč pa je najkrajša v celem letu. Najdaljši dan in najkrajša noč sta vplivala na mnoge šege in verovanja, predvsem v povezavi s starodavnim čaščenjem sonca, z zažiganjem ognja, s plesom in petjem ob njem, s skakanjem čezenj.

Miti, legende in pravljice o Kresniku

Naši prednamci so si o Kresniku pripovedovali neštete pripovedi. Skupaj z družino, najbolje kar ob ognju, prebirajte tudi vi o njih in prebudite svojo domišljijo ter otroka v sebi. Nekaj namigov:

  • Praprotno seme, Slovenske pravljice (Nova revija 2002)
  • Viktor Pirant: Kresna noč na Kukovi gori
  • Janez Trdina: Kresna noč
  • France Bevk: Kresna noč
  • Svetlana Makarovič: Kresna noč
  • Pavlina Pogorevc: Govorice kresne noči
  • Tove Jasson: Čarodejev klobuk in Vražja kresna noč
  • William Shakespeare: Sen kresne noči

»Edina in zadnja oaza mitološke zavesti v današnjem času je otroški način doživljanja sveta. Kot da so vile in škrati našli svoje poslednje pribežališče v odprtih in začudenih otroških srcih. Žalostna je usoda mitoloških bitij: živijo le, dokler verjamemo vanje. In ker smo jih odrasli že ubili v svojih srcih, je obstoj vil in škratov danes odvisen le od src majhnih otrok. A ta srca so dovolj velika ...« Boris A. Novak

Preberite tudi: Energija poletnega solsticija

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez