Razlog je lahko nekaj povsem drugega kot ljubezen...
Morda osebe sploh ne poznate tako dobro. Morda med vama nikoli ni bilo pravega odnosa. Morda se je zgodba že končala. Pa vendar zjutraj najprej pomislite nanjo. V mislih analizirate vajine pogovore, preverjate telefon, iščete pomen v drobnih znakih in si predstavljate, kaj bi lahko bilo. Bolj ko si dopovedujete, da morate nehati, bolj se zdi, da se vaše misli vračajo na isto mesto.
Psihologija za takšno intenzivno osredotočenost na drugo osebo pozna izraz limerenca. Gre za stanje močne čustvene prevzetosti, pri katerem nas ne drži nujno odnos, ki ga z nekom zares imamo, temveč predvsem hrepenenje, negotovost in vprašanje, ali nam bo druga oseba čustva vrnila.
Po opisu revije Psychology Today je limerenca stanje neprostovoljne obsedenosti z drugo osebo.
Ko ne morete nehati misliti na določeno osebo
Izraz limerenca je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja uvedla ameriška psihologinja Dorothy Tennov. Na podlagi več sto intervjujev je opisala posebno obliko zaljubljenosti, za katero so značilni nehoteno hrepenenje po drugi osebi, močna potreba po njeni naklonjenosti ter misli, ki jih je težko nadzorovati. Tak človek lahko v naših mislih počasi zavzame nesorazmerno veliko prostora.
Limerenca lahko traja presenetljivo dolgo. Dorothy Tennov, ki je pojem limerence uvedla, je na podlagi svojih opazovanj ocenila, da brez posebnega posega običajno traja približno 18 mesecev do 3 let, pri čemer so možna tudi precej krajša ali daljša obdobja.
Spomnimo se njegovega sporočila in ga preberemo še enkrat. Razmišljamo, zakaj je uporabil določeno besedo. Zakaj se je nasmehnil. Zakaj se danes ni oglasil. Ali je nekaj začutil? Ali se je umaknil? Ali bi morali napisati sporočilo? Ali je bolje počakati?
Navzven se morda ne dogaja skoraj nič, znotraj nas pa se odvija cela ljubezenska zgodba.
Limerenca lahko vključuje vsiljive misli, fantaziranje, idealiziranje osebe, močno željo po vzajemnosti ter izrazita čustvena nihanja. Majhen znak zanimanja lahko prinese evforijo, odsotnost odziva pa tesnobo ali obup.
Najmočnejše gorivo je lahko prav negotovost
Najbolj presenetljiva ugotovitev je, da takšne prevzetosti ne hrani samo bližina, pogosto jo hrani negotovost.
Ne veste, ali vas želi. Ne veste, kaj čuti. Enkrat je topel, drugič oddaljen. Nekaj se skoraj zgodi, potem pa se ne.
Raziskava, objavljena v reviji Psychological Science, je pokazala zanimiv učinek. Ženske, ki niso vedele, koliko so všeč določenim moškim, so o njih razmišljale več in jih ocenile kot privlačnejše od moških, za katere so vedele, da so jim zelo všeč. Raziskovalci so ugotovili, da lahko prav razmišljanje, ki ga sproži negotovost, še poveča privlačnost.
Tudi v strokovni literaturi o limerenci je negotovost opisana kot eden ključnih dejavnikov, ki stanje vzdržujejo. Več ko je vprašanj o tem, ali bodo čustva povrnjena, več prostora lahko oseba zavzame v naših mislih. Zato nas lahko nekdo, ki nam daje jasnost, paradoksalno zaposluje manj kot nekdo, ki nam daje drobtinice informacij.
Po čem v resnici hrepenimo?
Psihologi opozarjajo, da je lahko intenzivna prevzetost povezana tudi z našimi lastnimi čustvenimi potrebami in vzorci navezanosti. Včasih ne hrepenimo po osebi, ampak po občutku, ki ga je v nas prebudila.
Ob njej smo se morda počutili zaželene, videne, posebne, žive ali pa dovolj dobre.
Morda ta oseba predstavlja življenje, ki ga pogrešamo. Morda je to spontanost ali varnost, po kateri hrepenimo. Lahko je tudi strast, ki je že dolgo nismo občutili. Ali pa možnost, da bi bili končno izbrani.
Vprašamo se lahko: "Kaj verjamem, da bi dobil, če bi ta človek izbral mene?" Odgovor je lahko precej globlji od same zaljubljenosti.
Intenzivnost še ni intimnost
Pri limerenci obstaja še ena past. Ker je občutek tako močan, ga lahko zamenjamo za dokaz, da je odnos nekaj posebnega. Toda intenzivnost občutka in globina odnosa nista ista stvar.
O nekom lahko razmišljate deset ur na dan, ne da bi ga zares dobro poznali. Lahko čutite neverjetno kemijo z nekom, s katerim niste nikoli skupaj reševali konflikta, preživeli dolgočasnega ponedeljka ali videli, kako se vede, ko od vas ničesar ne potrebuje.
Limerenca lahko obstaja predvsem v prostoru možnosti. Zdrav odnos pa se mora prej ali slej srečati z resničnostjo. S tem, kdo je človek v resnici in ne samo kdo bi lahko postal v naši zgodbi. Psihologi, ki proučujejo limerenco, prav zato poudarjajo razliko med čustveno intenzivnostjo in dejansko intimnostjo.
Možgani imajo radi nagrado
Raziskave slikanja možganov kažejo, da so pri intenzivni romantični ljubezni vključena tudi območja možganov, povezana z motivacijo in sistemom nagrajevanja, med drugim z dopaminskimi potmi.
To pomaga razumeti, zakaj lahko pričakovanje sporočila postane tako vznemirljivo. Telefon zasveti in za trenutek vas preplavi pričakovanje. Je on? Ni. Čez nekaj minut pogledate ponovno...
Pri odnosih, v katerih je veliko nepredvidljivosti, se lahko prav pričakovanje socialne nagrade povezuje z močnimi odzivi sistema nagrajevanja ter z negotovostjo in tesnobo v navezanosti.
Zato "samo nehaj misliti nanj" pogosto ni pretirano uporaben nasvet. Če bi bilo mogoče misel preprosto izklopiti z odločitvijo, bi jo človek verjetno že zdavnaj.
Ko idealiziramo nekoga, zapolnimo prazna mesta
Manj ko nekoga poznamo, več prostora ostane domišljiji. Če imamo o človeku deset informacij, lahko preostalih devetdeset nezavedno dopolnimo sami.
Vidimo njegove najbolj privlačne lastnosti, manj prijetne pa zmanjšujemo ali razlagamo v njegovo korist. Njegovo nedostopnost lahko razumemo kot skrivnostnost. Nekonsistentnost kot zapletenost. Kratek trenutek bližine pa kot dokaz posebne povezanosti. Limerenca je zato pogosto povezana z idealizacijo.
Koristno je narediti zelo preprost miselni premik. Namesto vprašanja "Kaj čutim do njega?" se vprašajte: "Kaj o njem dejansko vem?"
Kako veste, da ni več samo zaljubljenost?
Močna zaljubljenost sama po sebi ni težava. Človek je lahko nekaj časa popolnoma očaran nad nekom in kljub temu normalno živi svoje življenje. Pomembnejše vprašanje je, koliko prostora začne to stanje zavzemati.
Če zaradi osebe težko delate, spite ali vzdržujete druge odnose, če kompulzivno preverjate njene profile in sporočila, če vaše razpoloženje postane odvisno od tega, ali se je oglasila, ali če obsesivne misli vztrajajo in povzročajo izrazito stisko, je vredno temu nameniti več pozornosti. Strokovnjaki kot pomembne znake razlikovanja od običajne privlačnosti izpostavljajo predvsem vztrajnost, vsiljivost in vpliv na vsakodnevno funkcioniranje.
Limerenca sicer ni samostojna uradna psihiatrična diagnoza, raziskovanje tega pojava pa je še vedno razmeroma omejeno. Obstajajo tudi prvi klinični opisi uporabe kognitivno vedenjskih pristopov pri ljudeh, ki zaradi nje močno trpijo.
Včasih morate nehati hraniti zgodbo
Če želite zmanjšati obsedenost z nekom, ni vedno dovolj, da si rečete, da morate pač iti naprej. Veliko bolj koristno je opaziti, s čim vsak dan hranite svojo navezanost.
Vsakič, ko preverite njegov profil, ponovno preberete stara sporočila, v glavi odigrate namišljen pogovor ali analizirate droben znak, ponovno vstopite v isto zgodbo. To ne pomeni, da morate svoje občutke zatreti. Pomeni pa, da lahko začnete razlikovati med občutkom in vedenjem.
Lahko nekoga pogrešate, ne da preverite, ali je na spletu. Lahko čutite hrepenenje, ne da mu napišete sporočilo. Lahko imate fantazijo, ne da jo razglasite za dokaz, da sta si usojena. In predvsem lahko pozornost počasi vračate k vprašanju, ki ga obsesivna zaljubljenost pogosto prekrije: Kaj trenutno potrebujem jaz? To vprašanje je lahko začetek izhoda.
