Ste se kdaj že spraševali, od kod izhaja vaš priimek?
V Sloveniji poznamo več kot tisoč različnih priimkov. Priimek, kot že beseda pove, pomeni dodatek k imenu. Pojavljati so se začeli za lažje razlikovanje ljudi z enakimi imeni, pa tudi za določanje njihovega izvora.
Ker so bili v zgodovini le redki ljudje pismeni, je pogosto prišlo tudi do napačnega zapisa in je lahko verzija našega priimka danes tudi odraz napake pri zapisu v krstno knjigo.
- Preberite si še: IME dobimo z namenom! Kaj pomeni prva črka vašega imena?
Najpogostejši priimki v Sloveniji so:
Novak, Horvat, Kovačič, Kranjc, Zupančič, Potočnik, Kovač, Mlakar, Kos in Vidmar.
Kaj pomeni priimek Novak, ki je najpogostejši priimek?
Kot pojasnjuje dr. Silvo Torkar, strokovnjak za imenoslovje in znanstveni sodelavec Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, je Novak kmet, ki se je priselil iz sosednje doline, izkrčil gozd in tako pridobil novino, na kateri se je naselil in jo obdeloval.
Veliko slovenskih priimkov opisuje določeno lastnost ali pa so nastali iz vzdevkov: Vesel, Mali, Šepetavc...
Priimki, ki izhajajo iz poklicev
Kovač in Kovačič izhajata iz poklica kovača. Zupančič je izpeljanka iz besede župan oziroma oskrbnika pristave ali upravitelja. Vidmar pa je opravljal funkcijo upravnika cerkvenega posestva.
Na poklicno ime lahko opozarja pripona -ar (Kuhar, Zidar, Mlinar, Vidmar (videm je nemška beseda za cerkveno posestvo), lahko pa se je prvotnemu poimenovanju za poklic dodala tudi pripona -ič ali -čič (Zupančič, Mlinarič, Pintarič).
Med poklicne priimke prištevamo tudi priimke Likar, Ban, Strgar, Birt, Car, Cesar, Doktorič, Ciglar, Kramar, Lončarič, Malnar, Mesarič, Mežnar, Ribarič, Pek, Šuštar, Sluga, Škof (nekdo, ki je delal za škofa), Knez, Žagar, Pintar, Tišlar in mnoge druge.
Živalski priimki
Najbolj pogosti so v Sloveniji priimki, ki izhajajo iz imen ptic. Najbolj pogost je priimek Kos, med njimi pa so tudi Sraka, Jerebica, Šinkovec, Kragelj (iz kragulja), Vuga, Čuk, Vrabec, Sokol, Kalin, Golob, Žerjav, Slavec, Jereb... Od živali imamo v Sloveniji Medvede, Zajce, Jazbece, Peteline, Muhe, Jelene, Komarje, Krte, Krape, Mačke, Ščuke, Volke, Mramorje, Košute in druge.
Krajevno poreklo
Krajnc je glede na različne variante v narečjih nastal iz Kranjca (Kranjc ali Kranjec), torej tistega, ki prihaja s Kranjskega. Korošec iz Koroške.
Podobno je s priimkom Horvat, ki ima več različic in je prvotno označeval nekoga, ki je prišel s Hrvaškega. Takšni so tudi priimki Hrvat, Hrovat, Hrvatin, Hrvatič ipd. Takšen je tudi Vogrin – z Ogrskega. Priimek Turk nakazuje na Turčijo, a Torkar opozarja, da gre lahko samo za oznako nekoga, ki je pribežal iz turškega imperija, kamor je spadala tudi Bosna.
Mlakar je nekdo, ki je živel pri mlaki. Podobno se je zgodilo tudi Močniku (mokrotno zemljišče), Potokarju (potok), Gorjanu (gora), Humarju (grič, hrib), Podgorniku (podgora), Podvršiču (vrh), Rupniku (rupa), Pretnarju (Breth je nemška adaptacija slovenskega imena Predel), Kržišniku (križ ali križišče) in še komu.
V 11. in 12. stoletju je freisinški škof poselil Sorško polje z bavarskimi kmeti, ki takrat še niso imeli priimkov. Kljub temu so za to območje značilni nemški priimki (Šifrer, Ziherl, Hafner, Logonder, Bajželj) in še nekateri, ki so nastali šele v 15. in 16. stoletju, ko so tamkajšnji naseljenci še govorili nemško. Podobno so v Sorici in okoliških vaseh, naseljenih s Tirolci, nastali priimki Frelih, Torkar, Taler, v Nemškem Rutu na Tolminskem Pajntar, Dakskobler, Kaltnekar ter na Kočevskem Henigman, Švajgar, Verderber...
Med migrantske priimke spadajo še: Hrovatin, Bezjak, Bizjak, Vlah, Skok, Turk, Kočevar, Korošec, Furlan, Pegam, Čeh, Švab, Nemec, Hočevar, Lah, Tavčar... (Vir: delo.si)
Priimki iz imen
Nastali so iz svetniških imen ali imen prednikov, največkrat moških. Največ jih je za seboj pustil Janez: Janežič, Jančič, Ivanič, Jančič, Jankovič, Jančar, Janko, Jenko.
Iz prednika Štefana so izšli Štefanič, Štefančič, Štefanec. Iz Pavleta Pavlovčič, Pavlič, Pavlin, Pavliha, Pavlica. Iz Petera imamo Petrič, Petrovčič, Peterlin. Gregor pa je za seboj pustil priimka Gregorič ali Gregorčič.
Tipični slovenski priimki
Kot navaja Torkar, se tipični slovenski priimki končajo na -šek in -nik. Še zanimivost, končnica -ič je slovanskega in ne balkanskega izvora.
Vir in več na: leemeta.si
