Ko otroci začnejo spraševati po stvareh, ki presegajo družinski proračun, se starši pogosto znajdejo v zadregi. Hitri odgovor »tega si ne moremo privoščiti« se zdi najlažja pot, a lahko dolgoročno naredi več škode kot koristi.
»Ali lahko za spomladanske počitnice odpotujemo na Galapaške otoke?«
»Ne, tega si ne moremo privoščiti.«
Mnogi starši poznajo tovrstne pogovore. Slej ko prej otrok zaprosi za nekaj, kar presega vaš družinski proračun.
Ko otroci začnejo hoditi v šolo, hitro opazijo, kaj imajo drugi. Vidijo lahko drage avtomobile, počitnice v tujini ali prijateljev bazen na dvorišču. Ko slišijo »ne«, se skoraj vedno pojavi vprašanje: »Zakaj?«
Ta trenutek je lahko neprijeten. Starši se pogosto težko postavijo po robu želji svojega otroka. Prošnja lahko sproži stare občutke pomanjkanja ali sram, ker ne morete ponuditi vsega, kar imajo drugi. Zaradi teh čustev je preprosto odreagirati z avtomatskim: »Tega si ne moremo privoščiti.«
Finančni psiholog Brad T. Klontz, ki že več kot petnajst let preučuje psihologijo denarja, pa svetuje, naj starši opustijo to frazo. Navaja tri glavne razloge, zakaj otroku ne bi smeli reči, da »si tega ne moremo privoščiti« – in kaj je bolje storiti.
1. Najverjetneje to sploh ni res
Otroci zelo dobro zaznajo, kdaj izgovor ne drži povsem. Če bi bili v skrajni sili, bi denar verjetno lahko našli. Teoretično bi lahko:
- vzeli kredit,
- prodali hišo ali stvari,
- porabili vse prihranke,
- sprejeli dodatno delo ali delali nadure.
Preprosto povedano: razen če otrok ne zahteva zasebnega letala, bi se vedno našla kakšna pot. Fraza »ne moremo si privoščiti« tako običajno ne drži povsem.
2. Ustvarjanje občutka trajnega pomanjkanja
Predstavljajte si otroka, ki nikoli ne sme jesti sladkarij. Kaj se zgodi, ko jih lahko prvič kupi sam? Najverjetneje pretirava. Podoben vzorec se lahko razvije pri denarju.
Če otrok odrašča z občutkom, da si ničesar ne more privoščiti, lahko kot odrasel razvije močno željo, da nadoknadi vse, česar ni imel. Ko pride do prvih kreditnih kartic, posojil in hitrega financiranja, lahko prevlada občutek: »Končno lahko dobim, kar želim.« To pa vodi v pretirano porabo, slabo upravljanje kreditov in dolgotrajne finančne težave.
Razložiti otroku, zakaj nečesa ne boste kupili, je nekaj povsem drugega. Namesto da ustvarite občutek pomanjkanja, mu pokažete, da so finančne odločitve stvar izbire in prioritet.
3. Izpustite dragoceno priložnost za učenje
Ko otrok zaprosi za nekaj dragega, dobite priložnost, da pojasnite:
- zakaj določeni stroški niso v družinskem proračunu,
- za kaj varčujete,
- zakaj dajete prednost dolgoročnim ciljem,
- zakaj pretirano zapravljanje za avtomobile, počitnice ali hiše pogosto ljudi pripelje v finančne težave,
- kako pomembna je potrpežljivost.
Če otrok zaprosi za nekaj povsem nerealnega – na primer otok v Karibih – ga ni treba utišati. Lahko to izkoristite kot izhodišče za pogovor o ljudeh, ki so z delom in podjetniškimi idejami ustvarili dovolj premoženja za takšne sanje, ter o tem, kako lahko tudi on nekoč uresniči velike cilje.
Kaj torej reči namesto tega?
Raziskave kažejo, da so odrasli, ki znajo odgovorno ravnati z denarjem, najpogosteje odraščali v družinah, kjer se je o financah odkrito govorilo.
Namesto da pogovor prekinete s kratkim »tega si ne moremo privoščiti«, lahko rečete:
»To bi lahko naredili, vendar se trenutno odločamo, da bomo svoj denar namenili drugim stvarem. Naj ti razložim, zakaj.«
Nato jasno pojasnite svoje razloge. Morda:
- odplačujete dolg,
- varčujete za dom,
- vlagate za upokojitev,
- namenoma delate manj, da preživite več časa skupaj.
Delite svoje družinske vrednote glede denarja. Povejte, kaj vam je pomembno in zakaj premišljeno zapravljanje, varčevanje ter investiranje pomagajo živeti življenje, kakršnega si želite, in dosegati cilje.
Takšni pogovori pomagajo otroku razviti zdrav odnos do denarja – ne tak, ki temelji na sramu ali občutku pomanjkanja, ampak tak, ki razume razloge, izbire in posledice.
Prirjeno po: cnbc.com
