Otroška psihologinja pojasnjuje posledice pospešenega razvoja – oziroma kako lahko učenje otrok stvari, za katere še niso razvojno pripravljeni, vpliva na njihov nadaljnji razvoj.
Zgodnji razvoj otroka pomeni spodbujanje razvoja mišljenja v vsaki fazi zgodnjega otroštva in ustvarjanje spodbudnega okolja. Starši pa ga pogosto razumejo napačno – kot potrebo, da otrok že pri treh letih zna brati, kar ni nujno dobro in ima lahko posledice.
Ko v družino pride dojenček, še posebej prvi, starši pozorno spremljajo »razvojni koledar«. Mesec za mesecem opazujejo, kdaj se otrok obrne, prime igračo, sedi, stoji in hodi. Veselijo se, ko vse to doseže pravočasno ali celo nekoliko prej. Seveda si vsak starš želi, da je otrok zdrav in pameten, zato so pogosto navdušeni, če otrok že pri dveh ali treh letih pozna črke. A to ni tako nedolžno in pozitivno, kot se zdi.
- Preberite si še: TO Gabor Mate polaga na dušo vsem staršem
Zakaj prehiter razvoj ni vedno dober, pojasnjuje otroška psihologinja Ljudmila Lopina.
O občutljivih razvojnih obdobjih
V razvoju obstajajo t. i. občutljiva obdobja, ki so univerzalna za vse otroke – to so obdobja, ko se določene veščine razvijajo najlažje. Če se na primer zamudi obdobje zaznavanja finih podrobnosti (do 2. leta) ali motoričnega razvoja (do približno 4,5 leta), lahko to kasneje vpliva na razvoj govora (do 5. leta) in posledično na komunikacijo (do 7. leta).
Tako lahko otrok pride v šolo s slabše razvitim govorom, neizgrajenimi veščinami in težavami v komunikaciji – čeprav so ga morda že zelo zgodaj naučili brati. Starši so ponosni na njegovo branje ali računanje, vendar ni pomembno le, da otrok nekaj zna, temveč da se nauči, kako se učiti. K temu pa prispeva vsaka razvojna faza.
Obdobje 2–3 let
V starosti od 2 do 3 let se razvija zaznavanje finih podrobnosti. Razmišljanje v tem obdobju temelji na neposredni izkušnji: otrok vidi, se dotika, raziskuje in manipulira s predmeti. Med igro tolče, vrti, pritiska, ropota – in tako razvija razumevanje ter govor.
Učno okolje mora biti raznoliko in spodbudno. Če vključuje spoznavanje črk skozi igro, je to povsem primerno. A to še ne pomeni, da naj bi se otrok učil brati.
Obdobje 3–4 let
V tem obdobju se začne razvijati slikovno mišljenje. Otrok prehaja od preprostega rokovanja s predmeti k ustvarjalnim dejavnostim, kot so risanje, oblikovanje in gradnja.
Razvija se govor, pojavljajo se pridevniki, otrok se uči izražati svoje misli. Spomin se razvija predvsem skozi igro – in prav igra ostaja ključna dejavnost. Zamenjava igre s klasičnim učenjem ni dobra ideja.
Obdobje 5–6 let
Pri petih do šestih letih je mišljenje že bolj razvito, govor tekoč, zanimanje za učenje pa večje. To je običajno najbolj primeren čas za začetek učenja branja.
Okoli 7. leta
Pri sedmih letih se začne razvijati logično mišljenje, zato otrok lažje razume povezave in tudi branje postane bolj smiselno.
Kaj pomeni zgodnji razvoj
Zgodnji razvoj ne pomeni pospeševanja. Pomeni podporo otroku v vsaki razvojni fazi in ustvarjanje okolja, ki spodbuja njegov naravni razvoj.
Psihologinja opozarja, da otroci, ki jih starši prezgodaj učijo določenih veščin, sicer lahko stvari zapomnijo, vendar preskočijo pomembne razvojne stopnje. Takšni otroci so lahko sprva uspešni, kasneje pa naletijo na težave – bodisi pri učenju, koncentraciji ali razumevanju.
Lahko znajo brati, a težko sledijo pouku, ali pa imajo težave s pomnjenjem, ker se sposobnost namernega učenja še ni dovolj razvila. Pogosto gre tudi za to, da so odrasli prehitro zamenjali igro z učenjem, otrok pa kasneje poskuša nadoknaditi manjkajočo igro.
Vir; yumama.mondo.rs
