Imate občutek, da se slabo spomnite svojega otroštva? Če bi radi obudili spomine in resnično ozavestili, kaj se je dogajalo v vaši preteklosti, vam lahko pomaga ta trik.
Znanstveniki so ugotovili, da lahko začasna sprememba v tem, kako doživljamo svoje telo, pripomore k obuditvi osebnih spominov, celo tistih iz najzgodnejšega otroštva.
V reviji Scientific Reports so objavili študijo, ki prvič dokazuje, da lahko odrasli prikličejo več zgodnjih spominov, če gledajo svojo podobo, digitalno spremenjeno tako, da spominja na njihov otroški obraz.
Raziskavo je vodila skupina nevroznanstvenikov z Univerze Anglia Ruskin v Cambridgu. V eksperimentu je sodelovalo 50 odraslih oseb, uporabili pa so tehniko, imenovano "iluzija posvojitve obraza" (ang. enfacement illusion). Ta omogoča, da oseba obraz na zaslonu dojema kot svojega.
Udeležencem so predvajali videoposnetek njihovega obraza v živo, vendar s posebnim filtrom, ki ga je spremenil tako, da je spominjal na njihovo otroško podobo. Ob vsakem premiku glave se je tudi spremenjeni obraz na zaslonu premikal v realnem času, kar je okrepilo občutek, da gledajo sebe kot otroka. Kontrolna skupina je videla nespremenjeno – odraslo – različico svojega obraza.
Otroški obraz za obuditev spomina
Po tej izkušnji so vsi sodelujoči opravili intervju o avtobiografskih spominih, kjer so jih prosili, naj opišejo dogodke iz otroštva in iz preteklega leta.
Raziskovalci so nato analizirali, koliko podrobnosti so udeleženci navedli pri opisovanju svojih osebnih doživetij. Ti spomini, znani kot epizodični avtobiografski spomini, omogočajo, da v mislih »potujemo nazaj v čas« in podoživimo pretekle trenutke.
Rezultati so pokazali, da sprememba v zaznavi lastnega telesa vpliva na dostopnost oddaljenih spominov. Tisti, ki so gledali otroško različico svojega obraza, so se spomnili bistveno več podrobnosti iz zgodnjega otroštva kot tisti, ki so gledali svoj odrasli obraz.
Raziskovalna skupina meni, da ti izsledki ponujajo nov vpogled v povezavo med telesno samopodobo in priklicem spominov. Odprli bi lahko tudi nova vrata za obujanje dolgo pozabljenih spominov, vključno s tistimi iz obdobja "otroške amnezije", ki zajema leta pred tretjim letom starosti.
Priložnosti za prihodnost
Vodilni avtor študije, dr. Utkarsh Gupta, je raziskavo opravil v okviru doktorata na Univerzi Anglia Ruskin. Danes kot raziskovalec deluje na področju kognitivne nevroznanosti na Univerzi Severne Dakote.
Ob tem je pojasnil: »Spomini niso zgolj vtisi zunanjega sveta – vedno vključujejo tudi doživljanje lastnega telesa. Ugotovili smo, da začasna sprememba telesne samopodobe, konkretno doživljanje otroške različice svojega obraza, pomembno izboljša dostop do otroških spominov. Možno je, da možgani shranjujejo telesne informacije kot del spominskih sledi. Ko ponovno ustvarimo podobne telesne dražljaje, lahko pomagajo priklicati spomine – tudi desetletja pozneje.«
Soavtorica raziskave, profesorica Jane Aspell, ki vodi Laboratorij za raziskovanje jaza in telesa na ARU, dodaja:
»Ko smo ustvarjali svoje zgodnje spomine, smo imeli drugačno telo. Zato smo se vprašali: če bi posameznikom omogočili, da spet doživijo delčke tega telesa, ali bi lahko lažje priklicali tudi spomine iz tistega časa? Naše ugotovitve nakazujejo, da sta telesna samopodoba in avtobiografski spomin povezana – začasna sprememba telesnega doživljanja olajša dostop do oddaljenih spominov.«
Poudarila je tudi, da bi se v prihodnosti ta tehnika lahko še izpopolnila.
»S pomočjo naprednejših telesnih iluzij bi lahko odklepali spomine iz različnih življenjskih obdobij – morda celo iz najzgodnejšega otroštva. Obstaja možnost, da bi tak pristop uporabili tudi pri terapevtskih metodah za ljudi z motnjami spomina.«
Prirejeno po: scitechdaily.com
