Palestina in modrosti kralja Salomona

'Jaz, modrost, domujem pri pameti in znam dati dober nasvet ... Ljubim tiste, ki ljubijo mene, in tisti, ki me iščejo, me najdejo.' Salomonovi izreki

18. 1. 2011

'Osišče' je filozof Karl Jaspers poimenoval obdobje med 800. in 200. letom pred Kristusom, v katerem se v zahodnem svetu, na Kitajskem in v Indiji neodvisno druga od druge razvijejo vse filozofske kategorije.

Po Jaspersovem mnenju takrat nastane 'človek, s katerim danes živimo'. Kajti skoraj sočasno z opisanimi nauki o modrosti preroki v Palestini oznanjajo novo podobo sveta. S čaščenjem boga Jahveja ustanovijo monoteistično religijo, iz katere bodo izšli judovstvo, krščanstvo in islam.

Ni treba biti religiozen, da bi častil Biblijo kot vir literature modrosti.

Modrost kralja Salomona

Izstopajo namreč pridige in izreki, ki se jih pripisuje kralju Salomonu. V legendarni sodbi je Salomon dvema materama, ki sta se prepirali zaradi novorojenega otroka, dejal, naj ga prerežejo na pol – v prepričanju, da prava mati tega ne bo nikoli dopustila.

Salomon poje hvalnice modrosti, poimenuje jo 'boljšo kot zlato in izbrano srebro'.

Toda na nekem drugem mestu veliki modrec priznava velik obup.

“Videl sem vse početje pod soncem in vidim, da je bilo vse nekoristno in hlastanje za vetrom ... Svoje srce sem usmeril v to, da sem se naučil modrosti ter prepoznati norost in neumnost. Toda zavedal sem se, da je tudi to hlastanje za vetrom. Kajti tam, kjer je veliko modrosti, je tudi veliko žalosti, in kdor se veliko nauči, mora tudi veliko trpeti.”

Biblija s prilikami človeške usode

Biblija prikazuje človeško usodo, na primer pri trpečem Jobu, od mračne pa vse do meje znosnega, dokler se ne prižge upanje. Kdor svojo nemoč išče v verski ponižnosti, temu sveti spisi obljubljajo tolažbo edinega vsemogočnega Boga.

V Novi zavezi strah zasenči Kristusova ljubezen – ena ljubezen, ki preveva vse, vseobsegajoča kot kitajski tao in indijski brahman.