Več kot sto let stari zapisi so vzbudili veliko smeha, pa tudi ogorčenja.
Pred več kot stoletjem je Reinhold Gerling izdal knjigo z naslovom Dekleta, ki jih ne smete vzeti za ženo: Opozorila in nasveti. Namenjena je bila moškim, ki so iskali "pravo" ženo.
Danes ta zbirka "nasvetov", ki so jo pred kratkim ponovno predstavili na Instagram profilu Retroteka, sproža mešane odzive – od smeha do ogorčenja. Kar je nekoč veljalo za koristno, danes zveni seksistično, žaljivo in naravnost absurdno.
Zapis jasno kaže, kako so bile ženske v zgodovini obravnavane kot objekt ocenjevanja, razvrščanja in nadzora – ne kot celovita človeška bitja s svojimi željami, potrebami in pravico do enakega dostojanstva. Njihova vrednost se je pogosto merila skozi prizmo zunanjega videza, plodnosti, poslušnosti in spolne razpoložljivosti. Odločali so, katere so »primerne« za poroko, materinstvo ali celo za življenje v družbi – brez da bi ženske pri tem imele glas ali izbiro.
Tovrstni zapisi, danes bizarni, so bili nekoč del širšega sistema, ki je ženske sistematično podrejal in jih izločal, kadar niso ustrezale pričakovanjem moške norme.
View this post on Instagram
Katere ženske naj bi bile "neprimerne" za zakon?
Po Gerlingovem mnenju naj bi bile nekatere ženske popolnoma neprimerne za zakon:
- Ženske s prekomerno težo naj bi bile nagnjene k neplodnosti;
- Hemoroidi naj bi jim kvarili razpoloženje, zato se je ženskam s temi težavami bolje izogibati;
- Hladne ženske oziroma tiste, ki niso spolno odzivne, naj bi bile prav tako neprimerne za zakon;
- Homoseksualne ženske je po njegovem mnenju mogoče prepoznati po "moškem" vedenju, mišicah in majhnih prsih;
- Nezadovoljne ženske primerja s "psicami" in pravi, da imajo določene fizične značilnosti;
- Starejše ženske od moških naj bi prinesle ljubosumje že na poročni dan;
- Ženske, nagnjene k histeriji, pa so po njegovih besedah ali pretirano občutljive ali popolnoma brezčutne – in v obeh primerih neprimerne za zakon.
Gerling se opira na takratne "strokovnjake", ki naj bi dokazovali njegove teorije, denimo, da starostna razlika med partnerjema negativno vpliva na število otrok in kakovost genskega zapisa. Trdi tudi, da imajo otroci melanholičnih ali flegmatičnih parov šibkejšo življenjsko energijo. Na podlagi takih teorij nato poziva k izključevanju "neustreznih" žensk iz zakonskega življenja.
Objava o knjigi na družbenih omrežjih je sprožila plaz odzivov. Nekateri so se pošalili, da bi danes lahko izdali knjigo z naslovom Moški, katerih se ne splača poročiti. Drugi so opozorili, kako ponižujoče je bilo žensko življenje skozi zgodovino.
Danes ta knjiga deluje bolj kot dokument časa – dokaz mizoginije in globoko zakoreninjenih predsodkov – kot pa resen priročnik za partnerske odnose. Čeprav je bila nekoč brana z vso resnostjo in celo kot »znanstveno utemeljena«, danes razkriva, kako nevarno je soditi ljudi na podlagi videza, starosti, telesnih značilnosti ali spolnega izražanja. Takšni kriteriji niso le ponižujoči, temveč tudi razčlovečujoči – in vodijo v izključevanje, sramotenje in globoko osebno bolečino.
Zdrav in enakovreden odnos nikoli ne temelji na stereotipih in normah, ki služijo nadzoru, ampak na medsebojnem spoštovanju, razumevanju, iskrenosti in svobodi. V tem smislu je ta knjiga danes bolj opozorilo kot vodilo – opomin, kaj se zgodi, ko družba sprejme, da se človekovo vrednost meri skozi prizmo moške presoje. In kako pomembno je, da se teh predstav končno osvobodimo.
Prirejeno po: kafe.rs
