Velikonočni običaji so prepleteni z ikonografijo bajeslovja in z vražami o zajcih in piščancih. Najbolj tipičen velikonočni simbol, povezan s številnimi šegami, je prav gotovo jajce.
Jajce je splošno razširjen prastar simbol, ki ga najdemo skoraj v vseh verstvih sveta, v svetovnih mitologijah in v ljudskem izročilu številnih narodov.
Jajce največkrat simbolizira novo življenje, zametek in izvor vsega stvarstva. V krščanski ikonografiji simbolizira Kristusovo vstajenje, vnovično stvarjenje in upanje na novo življenje. To lahko povežemo s piščancem, ki razbije jajčno lupino in nastopa v mnogo različicah na velikonočnih voščilnicah.
Na Slovenskem se je ohranila lepa navada barvanja pisanic.
Velikonočno okrašena jajca v posameznih delih Slovenije imenujejo tudi pirhe. V Prekmurju jim pravijo remenice, saj 'rumen' v prekmurščini pomeni rdeč. Rdeča barva je barva krvi, srca, ljubezni, veselja obnovitve življenja, je barva kraljev in ima veliko apotropejsko moč, predvsem pri nevestah.
Skupaj s pirhi se pri nas pojavlja še velikonočni zajec, ki prinaša otrokom pisanice. K nam so ga prinesli Nemci, saj izvira iz germanskega poganskega sveta: tevtonska boginja Eastra, boginja pomladi, zarje in začetka življenja, ki so jo častili vsako leto aprila, naj bi imela zajčjo glavo. V svojem bistvu je zajec pri mnogo ljudstvih prastari simbol plodnosti, lunarna žival, ki zaznamuje vnovično rojstvo, vstajenje, preporod, ne nazadnje pa je zajec, podobno kot mačka, atribut čarovnic.
Na pasho, judovsko veliko noč, so Judje obhajali sveti obred z žrtvovanjem jagnjeta, ki je simbol pomladi. Kristus je bil usmrčen ravno na predvečer pashe in po verovanju kristjanov vstal od mrtvih dan po njej.
Jagnje je tako v krščanstvu postalo simbol vstalega Kristusa.