Pitagora in sveta geometrija

9. 4. 2018
Deli
Pitagora in sveta geometrija (foto: Amisha Nakhwa)
Amisha Nakhwa

Bistvo proučevanja geometrije je bilo za Pitagoro razumevanje bivanja duše v telesu. Univerzum se manifestira od znotraj navzven. Iz točke ali monde, ki je brez dimenzije. Z njenim gibanjem se sproži reakcija stvarjenja materije, sveta, v katerem vlada dualnost.

Življenje je večno gibanje, nastalo je iz gibanja. Geometrija je vibracija, glasba prostora, ki ga lahko zaznavamo s sedmimi čuti (po Pitagori nam je danih pet čutov, obstajata pa še dva, ki jih je treba razviti).

Obstajata dva načina gibanja iz točke – krožno in linearno, iz katerih dobimo vse geometrijske ploskve in telesa. Linearno gibanje določa prostorski križ.

Predstavljajte si sebe v prostoru – kako ga zaznavate, katere parametre lahko navedete? Ljudje prostor delimo na spredaj-zadaj, levo-desno in zgoraj–spodaj. Človek se v prostoru orientira na osnovi prostorskega križa ali evklidske mreže, kakor so jo imenovali v srednjem veku. Medtem pa nas krožno gibanje uči o življenju materije.

Šele ko človek razume in obvlada prostor v vseh njegovih razsežnostih, se lahko znotraj njega svobodno giblje, kajti čas ne obstaja. Tudi Tesla, ki se je prišteval med pitagorejce, je rekel, da je točka večni nespremenljivi zdaj.

Zato je prvo število in s tem prva oblika Absolut ali Enost, ki leži izza vseh manifestacij. To je neštevilo, ne prvo ne zadnje, ker je vse eno, število brez števila. V resnici Absoluta ali Enosti ne moremo označiti, a najboljši približek je krog, ki je po Pitagori najprimernejši simbol Božanstva.

Pitagorejci so center v krogu imenovali monada, ki ga predstavlja število ena. Za pitagorejce je bil to simbol Boga in Dobrega. Nič ne obstaja brez središča, okoli katerega se vse vrti, čeprav je nedoumljivo, iz njega nastane vse.

Da bi iz enega lahko nastalo mnogo, je treba krog prezrcaliti tako, da vsak od njiju deli center drugega. Obliko, ki pri tem nastane, imenujemo vesica piscis (lat. ribji mehur), simbol, ki se pojavlja v vseh kulturah in ima povsod enak pomen – predstavlja maternico, seme življenja, izvor vsega. Zanimivo je, da je razmerje simbola v popolnem zlatem rezu, številu 1.618, ki so ga pitagorejci imeli za svetega in je bil odkrit le redkim izbrancem.

Celoten članek lahko preberete v tiskani reviji Sensa april/maj 2018 

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja