Večina staršev želi otrokom omogočiti čim lepše otroštvo. Toda ali je mogoče, da lahko pretirano materialno obilje nehote vpliva tudi na njihov odnos do denarja, stvari in deljenja z drugimi?
Prav to vprašanje je zanimalo raziskovalce, ki so v zadnjih letih skušali ugotoviti, kako se razvije osebnostna lastnost, ki jo psihologi imenujejo dispozicijski pohlep – trajna težnja, da človek nikoli nima občutka, da ima dovolj, ne glede na to, koliko že ima.
Ali pohlep povzroča pomanjkanje ali obilje?
Dolgo sta obstajali dve glavni razlagi.
Prva je predvidevala, da pohlep izvira iz otroštva, zaznamovanega s pomanjkanjem. Otrok, ki pogosto doživlja občutek, da nima dovolj, naj bi v odraslosti lažje razvil potrebo po kopičenju dobrin.
Druga teorija pa pravi ravno nasprotno – da lahko več materialnega obilja pri otroku okrepi občutek, da je vedno mogoče dobiti še več.
Presenetljivi rezultati raziskave
Kitajski raziskovalci so analizirali podatke več kot 3.200 mladostnikov in ugotovili, da so bili tisti, ki so odraščali v premožnejših družinah, v povprečju tudi nekoliko bolj nagnjeni k pohlepu. Ta povezava pa se je pokazala predvsem pri edincih – pri otrocih z brati ali sestrami je skoraj ni bilo.
Raziskovalci domnevajo, da imajo sorojenci pomembno vlogo, saj se otroci ob njih vsakodnevno učijo deljenja, sklepanja kompromisov in upoštevanja potreb drugih.
Ni pomembno le, koliko ima otrok, ampak tudi kako odrašča
Pomembno pa je poudariti, da raziskava ne pomeni, da bodo premožni otroci postali pohlepni odrasli. Gre za statistično povezavo, ne za usodo posameznika.
Na razvoj odnosa do denarja, stvari in drugih ljudi vplivajo še številni drugi dejavniki:
- zgled staršev,
- občutek varnosti,
- način postavljanja meja,
- odnos do hvaležnosti,
- izkušnje deljenja in sodelovanja.
Kaj kažejo novejše raziskave?
Zanimivo je, da novejše raziskave kažejo, da pohlep pri otrocih ni povezan le z materialnim položajem družine.
V raziskavi, objavljeni v reviji Current Psychology, so raziskovalci ugotovili, da so bili bolj pohlepni otroci tudi manj pripravljeni deliti z drugimi. Poleg tega so bili z višjo stopnjo pohlepa povezani:
- manj sorojencev,
- manj čuječ in odziven način starševstva,
- višja stopnja tesnobe pri materi.
To nakazuje, da pohlep morda ni le vprašanje denarja, temveč tudi odnosov. Otroci se občutka "dovolj" ne učijo samo skozi materialne stvari, ampak predvsem skozi izkušnje varnosti, bližine, sodelovanja in zgled odraslih.
Psihologi poudarjajo, da pohlep ni preprosto želja po uspehu ali finančni varnosti. Gre za notranji občutek, da to, kar imamo, nikoli ni dovolj.
Ključno je, da otrokom poleg materialnih dobrin ponudimo občutek varnosti, hvaležnosti, medsebojnega spoštovanja in izkušnjo, da sreča ni odvisna od tega, koliko imamo, ampak tudi od tega, kako znamo deliti z drugimi.
Vir: allpsych.com, journals.sagepub.com
