Grozljiv poročni trend vse bolj priljubljen tudi pri nas: "Ali je res potrebno, da je najlepši dan zakoncev pravzaprav pravi pomor? Za nekaj dobrih slik?"

Na to je v daljšem zapisu na Facebooku opozorila Nina Kozorog. Kot je zapisala, težava ni nujno v samem izpuščanju metuljev, temveč predvsem v izbiri neavtohtonih vrst, ki v našem okolju nimajo primernih pogojev za življenje. Posebej je izpostavila priljubljene modre metulje Blue Morpho.

»Tole ne bo prijetna objava. A upam, da doseže dovolj ljudi, da ustavi norost, ki se je 'razpasila' v zadnjih letih. In ja, norost, pomešana s skrajnim egoizmom,« je začela svoj zapis.

Na porokah so po njenih besedah začeli izpuščati metulje namesto tradicionalnega metanja riža, kar bi bilo lahko naravi celo prijaznejše in koristnejše. Težava nastane, ko domači metulji za naročnike niso dovolj atraktivni.

»'Naši metuljčki' niso atraktivni, zato ljudje s par kliki naročijo metulje tujih sort in predvsem magičnih barv. Najpogosteje je to Blue Morpho, ki ne samo, da niso avtohtoni, pri nas jih 90 odstotkov ne preživi niti noči. In ne, ni pomembno, da ga spustite sredi travnika. To je podobno, kot bi brancina vrgli v sladko vodo in si rekli: 'Saj pa je voda.'«

Kozorogova poudarja nekaj, na kar se ob želji po popolni fotografiji hitro pozabi: metulji so živa bitja.

»Tisti, ki jih opazujemo, preučujemo, gojimo, to vemo. Vsako leto tekom sezone do mene pride kar nekaj napol mrtvih, ki jih ljudje najdejo in v skrbi za dobrobit poskušajo za njih najti vsaj malo primernejše okolje. A teh je malo. In v veliki večini so že na koncu svoje življenjske poti. Je RES vredno? Za nekaj fotografij? Zakaj tu ne vskoči AI, če so že želje po krilatih bitjih?« se sprašuje.

Tudi sama izpušča metulje, vendar pod drugačnimi pogoji

Nina Kozorog ima tudi sama metulje za izpust, vendar poudarja pomembno razliko: gre za domače vrste, izpusti pa so načrtovani glede na potrebe živali.

»Izpusti so načrtovani in okolica njim primerna, kot tudi vreme. Pogosto ne gre za isto lokacijo, kot je poročna. Ali celo za isti dan.«

Gre za domače vrste, torej vrste, ki jim naše podnebje ustreza, se lahko tukaj razmnožujejo in nadaljujejo svojo vlogo v naravi. Takšni izpusti niso organizirani »na uro« ali na kraju, kjer bi nastala najboljša fotografija. Prilagojeni so potrebam metuljev, pred izpustom pa so živali nahranjene, da lahko nato v miru poiščejo naslednji vir hrane.

Posebej opozarja tudi na ravnanje z metulji, ki ob izpustu ne odletijo.

»Če dobite metuljčke v škatli, pa vam na lep sončen dan ne odletijo, je to znak, da nekaj ni v redu. Ljudje si jih na porokah potem podajajo po rokah, na obleke, vse za dobro fotografijo. Pri tem pa 'eh, saj bom pazil na krila' postane samo krilatica, ker realno: metuljeva krila NISO namenjena prijemanju.«

Ob tem poda nazorno primerjavo: »Če bi bila pa to napol dihajoča, hudo poškodovana mucka, bi se vam tudi zdelo superca imeti jo na sliki, sedečo na ramenu?«

Pred izpustom bi morali preveriti vsaj tri stvari

Kot opozarja Kozorogova, naj bi bilo tudi v Sloveniji nekaj ponudnikov, ki se predstavljajo kot rejci, v resnici pa so preprodajalci živali.

Zato svetuje, da pred nakupom oziroma izpustom vsak preveri vsaj, ali je žival avtohtona, kakšno okolje potrebuje in od kod je bila pripeljana. Sam podatek, da bo metulj izpuščen na travniku, namreč še ne pomeni, da bo okolje zanj primerno.

»Dragi ljudje, ali lahko v času, ko že tako izgubljamo opraševalce (in še kaj drugega), potisnemo ego na stran in (po)skrbimo za naravo? Mogoče 'domači metulji' niso tako 'mirni' (seveda ne, ker so v optimalni formi in ne napol hipotermični), niso tako atraktivni, ampak ali je res potrebno, da je najlepši dan zakoncev pravzaprav pravi pomor? Za nekaj dobrih slik?«

»Pa saj je samo metulj!«

Kozorogova se je v zapisu dotaknila tudi prepričanja, da metulji tako ali tako živijo le en dan. To po njenih besedah ne drži. Prav Blue Morpho, ki so zaradi izrazite modre barve priljubljeni na porokah, lahko živijo več kot dva meseca. Toda ne v naših razmerah, opozarja.

Opisala je tudi primer para, ki jo je kontaktiral, ker je vedel, da je ob slovesu Mance Košir izpustila večje število avtohtonih slovenskih metuljev. Pri tem izpustu je bil, kot pojasnjuje, kraj skrbno izbran skupaj z biologi, namen pa je bil območje ponovno poseliti z vrsto, ki je tam skoraj izginila. Tudi dan izpusta je bil prilagojen živalim.

Par si je nekaj podobnega želel na svoji poroki, vendar z eno pomembno razliko.

»Onadva bi modre, ker bosta imela belo-modro poroko in se modri boljše vidijo na obleki,« opisuje Kozorogova. Ko jima je pojasnila, zakaj takšen izpust ni primeren in kaj se z metulji zgodi, naj bi ji odgovorila: »Pa saj je samo metulj, midva pa se poročiva samo enkrat.«

Predlagala jima je obisk tropske hiše, kjer bi lahko želene fotografije naredila v okolju, primernem za takšne metulje, vendar se za to nista odločila. Metulje sta na koncu kljub temu imela na poroki. Po navedbah Kozorogove so jih v hladilni torbi pripeljali iz Italije.

»Slike so bile odlične. Ena od svatinj pa mi je pisala vsa v šoku in se dan po poroki vrnila na 'magično posestvo'. Rešili sva dva. Ostalo je nabrala trupelca.«

Tudi vsak domači metulj ni primeren za izpust

Kozorogova ob tem opozarja, da rešitev ni preprosto v tem, da izberemo katerokoli domačo vrsto. Kot primer navaja kapusovega belina, katerega gosenice se prehranjujejo s kapusnicami. Množično izpuščanje takšne vrste zato prav tako ni smiselno.

Spomnila je tudi na primer japonske sviloprejke, velikega metulja, ki je bil v Slovenijo prinesen v 19. stoletju zaradi poskusa pridobivanja svile. Poskus ni uspel, vrsta pa je ostala in danes pri nas velja za tujerodno oziroma invazivno.

Njeno glavno sporočilo je zato precej preprosto: preden živo bitje postane del poročne dekoracije ali fotografiranja, se je treba vprašati, kaj takšna odločitev pomeni zanj in za okolje, v katerega ga spuščamo.

Poročni dan je za mladoporočenca res poseben in fotografije ostanejo za vse življenje. Toda prav zato morda ni odveč razmislek, ali mora popolna poročna fotografija nastati na račun živali, ki morda ne bo preživela niti naslednje noči.