Vezi, ki nas vežejo na naše prednike, na našo družino, je več in njihovega pomena ne gre zanemarjati.
Dandanes smo ljudje vedno svobodnejši, sami si oblikujemo lastno mišljenje, odnos do življenja, dojemanja stvarstva. Naš odnos do sveta je vedno manj vezan na mišljenje, tradicijo in odnos do sveta naše družine in naših prednikov. Vsaj zavestno.
To je vsekakor pozitivno, saj si tako utiramo pot do pristnega spoznanja, ki ni zabrisano z osebnimi ali kolektivnimi projekcijami.
Vendar je zavračanje vrednot in mišljenja naše družine le prvi in potreben korak k osebni osvoboditvi, ki pa ne sme postati sam sebi namen. Na našo družino nas veže karma, ki nas lahko močno omejuje, če jo zanemarjamo, jo ignoriramo ter potlačujemo.
Ko smo toliko mišljenjsko, čustveno in duhovno svobodni, da lahko razločujoče opazujemo stanje svoje družine, lahko začenjamo opažati vzorce med posameznimi člani in spoznavati začnemo razloge, zakaj smo se sploh rodili v takšnih medosebnih odnosih.
Ti vzorci se nam morda instinktivno zdijo omejujoči ter da nas vežejo na omejeno stanje bivanja, ki si ga tako močno želimo preseči. Vendar so ti vzorci naša prva naloga. Dokler jih ne razrešimo, se ne moremo dvigniti na višje nivoje svobode - na nivoje, kjer ne pripadamo nikomur in se lahko predamo vsemu.
Pomembno je torej, da se na odnose v svoji družini ter na odnose z našimi predniki naučimo gledati z duhovnimi očmi. Ko uvidimo višji namen naših medosebnih odnosov v tem življenju, se lahko zares osvobodimo vpliva teh vezi ter si med seboj damo več ljubezi, sočutja in svetlobe.
Iz članka:
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
