Lucija praznuje 13. decembra. Datum praznika je blizu zimskega solsticija, kar je Lucijo tradicionalno povezovalo z najdaljšo nočjo v letu in vračanjem svetlobe.
Pred krščanstvom je bila Lucija prinašalka svetlobe, pa tudi kot krščanska svetnica je zavetnica vida in svetlobe.
Njeno ime izvira iz latinske besede lux, kar pomeni svetloba. Tradicionalno je povezana z obdobjem najdaljše noči, saj njeno praznovanje 13. decembra poteka blizu zimskega solsticija, zato je za ta dan znan tudi rek: "Lucija kratki den, je znano vsen liden". Na ta dan na primer gospodinje niso smele šivati, ker bi kuri zašile rit.
Na lucijino se je s pomočjo čebule tudi napovedovalo vreme v prihodnjem letu. Znanih je več različic: v žito so dali dvanajst čebul, za vsak mesec po eno – čebula, ki je zgnila, je za tisti mesec v naslednjem letu napovedala deževno vreme.
- Preberite tudi: Adventni čas je čarni čas
Sv. Lucija napoveduje tudi vreme
Nekoč so bili v severovzhodnem delu Slovenije značilni Lucijini obhodi, ki so danes povsem izumrli, njihov namen pa je bil predvsem povezan z vzgojo otrok – Lucija je strašila otroke.
Navadno sta hodili dve ženski, oblečeni v belo, z zakritimi očmi in s črno obarvanimi rokami; imeli sta krožnik, na katerem so bile svinjske oči in vilice in v glavnem nista govorili. Gre za povezavo s krščansko legendo o svetnici in mučenici Luciji, ki se ni želela poročiti z rimskim vojščakom, ki se je zaljubil v njene oči. Da bi ga odvrnila od snubljenja, si je izkopala oči. Zato torej svinjske oči na Lucijinem krožniku.
God sv. Lucije ni le del krščanske tradicije, temveč tudi spomin na bogato slovensko kulturno dediščino, ki povezuje preteklost s sedanjostjo in prinaša toplino ter svetlobo v dolge decembrske noči.
Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del