Pred drevesom stojita ekonomist in ekologist. Kaj bosta storila z njim? (Anton Komat v februarski Sensi)

4. 2. 2023
Deli
Pred drevesom stojita ekonomist in ekologist. Kaj bosta storila z njim? (Anton Komat v februarski Sensi) (foto: shutterstock)
shutterstock

Mogočen hrast raste sredi polja in pred njim stojita ekonomist in ekologist. Kaj bosta storila z njim?

Prvi spregovori ekonomist: "Danes je njegov les mogoče prodati za 1.000 evrov, in če vzamemo, da ne bo inflacije in da bo cena lesa ostala enaka, bo toliko vreden tudi v prihodnje, saj drevo ne raste več. Po ekonomski logiki je odločitev jasna. Drevo bomo posekali, lesprodali, zanj dobili 1.000 evrov, denar naložili in takoj bodo začele pritekati 10-odstotne obresti.

Če posekamo hrast čez deset let, bomo sicer še vedno dobili 1.000 evrov, toda odrekli se bomo obrestim, ki bi takrat znesle 1.600 evrov, čez petnajst let bi obresti znašale 3.170 evrov in čez dvajset let bi bili na 'izgubi' že za neverjetnih 5.730 evrov. Zakaj neki?"

Ekologist poskuša zagovarjati obstoj mogočnega starega drevesa. Govori o njegovi izjemno pomembni vlogi v ekosistemu: s koreninami preprečuje erozijo tal, kot goba vpija, drži in izceja talno vodo, nudi življenjsko okolje številnim vrstam, ohranja biotsko pestrost, izloča kisik in v lesno maso veže ogljikov dioksid, izpareva vodo, vzdržuje mikroklimo, zadržuje veter ...

Ekonomist ga arogantno prekine: "Ali je dvajsetletno delo hrasta vredno 5.730 evrov, kolikor bi znašale izgubljene obresti? Koliko pa je sploh vredno?" Ekologist mu odgovori: "Pomen drevesa v ekosistemu je neprecenljiv. Nima cene. Ceno za vas, ekonomiste, ima le kubatura lesa, ki jo dobimo, če drevo takoj podremo."
"No vidiš," zaključi ekonomist, "Rekel si, nima cene. Zato bomo hrast podrli, in to takoj!"

Usoda drevesa "ekonomistov" je zapečatena.

Celoten članek lahko preberete v tiskani številki revije Sensa februar/marec 2023; v prodaji od 3. februarja

Novo na Metroplay: O psihiatriji in duševnih motnjah | Anica Gorjanc Vitez