Mag. Marijana Jazbec: "Preiskava pisave je detektivsko delo."

Na svoji uspešni poslovni poti je ustanovila tudi podjetje – grafološko šolo Grafologika. Ukvarja se z analizo pisave, v zadnjem času predvsem s forenzično preiskavo pisav. Pred leti je spodbudila ustanovitev društva Radi pišemo z roko, več let je bila predsednica društva in urednica istoimenske revije.

Zdaj živi na Krasu. V Komnu v Hiši dobre volje za seniorje izvaja Urice pisanja z roko. 

Kaj vas je spodbudilo k temu, da ste se odločili za študij grafologije? Lahko celo rečeva, da je strokovna analiza pisave za vas kot magistrico komunikologije v kombinaciji še z drugimi poslovnimi izzivi rdeča nit vaše kariere? Kje vse vam je prišla prav?

Preden sem ustanovila svoje podjetje Grafologiko, sem bila v Mercatorju zaposlena kot izvršna direktorica za kadre in korporacijsko kulturo. Pri izboru ključnih kadrov me je vselej zanimalo, kakšni so kandidati kot osebnosti ne le kot strokovnjaki. Vedela sem, da pisava marsikaj pove o človeku, in želela sem pridobiti znanje o tem. Zato sem se odločila za študij grafologije.

A stranke niso zanimale le analize pisav, ampak tudi preiskave domnevno ponarejenih podpisov, preiskave anonimk ipd. Torej sem morala doštudirati tudi to. S preiskavo in analizo pisav sem se začela ukvarjati pozneje na svoji poslovni poti. Študij je bil kar intenziven, tako na področju grafologije kot forenzične preiskave pisav.

Z grafologijo sem dobila možnost bolje spoznati ljudi. Vselej sem pri ocenjevanju ljudi vključevala tudi druge načine, tj. teste, razgovore ipd. Včasih pa je bil postopek tudi obraten. Ko sem srečala kakšne zanimive osebe, bodisi s posebnim videzom ali osebnostnimi lastnostmi, sem si v mislih rekla, da ima ta oseba gotovo okrašeno pisavo, ali da je ta najbrž zelo majhna, ali da piše z oglatimi črkami. Ko sem torej videla ali se pogovarjala z določeno osebo, sem sklepala, kakšno pisavo ima. Ta pot se je izkazala za pravilno. To je bila bolj strokovna potrditev, da se pisava zares izraža v osebnostnih lastnostih piscev.

• Preberite si še: IME dobimo z namenom! Kaj pomeni prva črka vašega imena?

Kaj pomeni forenzična analiza pisave? Za katere vrste zapisov, dokumentov gre? Na kaj vse ste pozorni? Kaj raziskujete pri tem in na podlagi česa?

Forenzična preiskava pisave pomeni ocenjevanje in analizo določene pisave za namene določanja ponaredkov oziroma potrjevanje izvirnosti. Med pisavami največkrat preiskujemo podpise. Torej preiskovalec primerja sporni podpis z izvirnim, tj. znanim podpisom, da bi ugotovil, ali je podpis ponarejen ali ne. Podpisi se ponarejajo zaradi materialnih in drugih koristi, to so na primer oporoke, pogodbe, zavarovalne police, razna dovoljenja, testi. Ponarejanje podpisov se šteje za kaznivo dejanje.

Pravijo, da je preiskava pisav detektivsko delo, torej moraš biti pozoren na detajle, zato je uporaba mikroskopa običajno orodje preiskovalca. Preiskava se nanaša na oblikovne, gibalne in prostorske značilnosti pisave, na primer na velikost, naklon pisave, razmike med vrsticami, besedam in črkami, obliko pisave, velikost in razmerje v conah, ritem, pritisk, velike začetnice in številke.

Detektivsko delo … Če se pošalim, ste vi kot Agatha Christie v Sloveniji?

Če hočemo ugotoviti, ali je določen podpis ponarejen ali ne, moramo to dokazati. Dokažemo tako, da primerjamo sporni podpis s t. i. primerjalnimi podpisi, to so izvirni podpisi te osebe. Ugotavljamo podobnosti in razlike v podpisih. Na koncu izdamo mnenje z določeno verjetnostjo, da sporen podpis ni enak primerjalnemu podpisu ali je, torej je ali ni ponarejen.

Izvirne podpise, s katerimi primerjamo sporni podpis, lahko dobimo v različnih dokumentih: na osebni izkaznici, potnem listu, raznih pogodbah, dovoljenjih, razglednicah, osebnih pismih. Pri preiskavi podpisov na oporokah je to pogosto velik izziv, saj tisti, ki je 'organiziral' ponaredek podpisa, običajno pravočasno uniči ves dokazni material, torej podpise, s katerimi bi dokazovali ponarejanje.

Kdo so vaši naročniki, kdo vse se obrača na vas?

Naročniki so tako podjetja kot posamezniki. Med posamezniki so pogosto odvetniki, ki pri reševanju sporov pred sodiščem potrebujejo pomoč s strokovnimi mnenji in dokazi.

Pravite, da postaja pisava vse bolj okorna in manj čitljiva, da se, zlasti pri mlajših generacijah, vse bolj opuščajo pisane črke. Ali to pomeni, da je težje odkrivati poneverbe?

Tako je. Ljudje vedno manj pišemo z roko in vedno pogosteje tipkamo na tipkovnico. Zato postaja pisava toga in okorna, torej v določenih ozirih drugačna, kot je bila, ko smo več pisali z roko. Prva reakcija mladih je, da začnejo pisati s tiskanimi črkami in opuščajo pisano pisavo z namenom, da je pisava dovolj čitljiva. 

Za pisavo velja, da ostaja vse življenje konsistentna, to pomeni, da se v osnovnih značilnostih malo spreminja. Razen če pride do bolezni; takrat je poneverbe težje odkrivati in dokazovati.

Kateri primer iz prakse vam je ostal posebej v spominu? Ga lahko opišete?

Vse preiskave pisav, ki jih opravljam za posamezne naročnike, imajo oznako 'zasebno in zaupno', zato lahko odgovorim le na splošno. Ugotavljam, da so ljudje za denar in druge materialne dobrine pripravljeni storiti marsikaj. Večina ponarejevalcev je amaterjev. Dobijo originalni podpis osebe, ki ga hočejo ponarediti, vadijo in vadijo in razmišljajo, kako se čim bolj približati izvirnemu podpisu. 

Na primer, nekako ujamejo veliko začetnico in nekaj črk, a pozabijo na povezanost črk in ritem v pisavi. Pravzaprav ne pozabijo. Težko je dobro ponarediti obliko črk in ritem v pisavi hkrati. Če paziš na oblike črk, zanemariš ritem in obratno. Gre tudi za drugačna ponarejanja, to je, da hoče oseba ponarediti svoj podpis v smislu, da ni podoben svojemu originalnemu podpisu, in potem reče … 'Saj nisem jaz tega podpisal'.

Nasvet. Če hočete zaščititi svoj podpis, potem se podpišite čitljivo, s povezano pisavo in hitro. Tak podpis bo težko ponarediti.

Pred leti ste analizirali podpisa zdaj že pokojnega papeža Frančiška in ponovno izvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Kaj povesta o njuni osebnosti?

Njuni pisavi sta popolnoma različni, prav tako njuna podpisa, kot vemo, pa tudi njuni osebnosti.

Pisava papeža Frančiška je majhna, z mehkimi in poenostavljenimi potezami, velikimi razmiki med vrsticami in besedami ter rahlo desnim naklonom. Čitljiva sta tako pisava kot podpis. Ta drobna pisava kaže močno koncentracijo, ki jo ima pisec, in poenostavljanja, kjerkoli so priložnosti zanje.

Majhen naklon v desno izraža čustveno občutljivost in toplino, kjer si čustva in razum podajata roki. Pisec je samotar in ceni neodvisnost. V svojih aktivnostih je bolj plah kot agresiven in bolj reaktiven kot aktiven, a kljub temu nima vloge opazovalca.

Dominantne značilnosti pisave Donalda Trumpa so: velika pisava, majhen razmik med črkami, oglate črke, močan pritisk na pisalno površino. Pisec ima rad moč in vpliv, kipi od samozavesti in potrebe po pozornosti.

Njegove oglate črke kažejo na ostrino v mišljenju, agresivnost, analitičnost, praktičnost, osredotočenost k ciljem in neposrednost. Je zahteven in težko sodeluje z drugimi. Težko prenaša kritiko. Ima močna čustva in dolgotrajni spomin, a čustev ne izraža na zunaj. Njegove misli so hitre: ko posluša, že načrtuje. Kot narcisoidna osebnost potrebuje občudovanje.

Pisava je kot človekov psihološki barometer; navsezadnje nas lahko spodbudi, da z njeno analizo odkrijemo svoje talente in jim posvetimo še večjo pozornost, pravite.

Pisava pomaga odkrivati talente, ki jih imajo ljudje. A samo odkrivanje talentov ni dovolj. Pred kratkim je v ZDA izšla knjiga Geoffa Colvina Talent is overrated (Talent je precenjen). Če talentov ne razvijamo, ostanemo na ravni povprečnosti ali še nižje. Osebno bolj verjamem v vztrajnost, trdo delo, da vedno daš vse od sebe, da se zavzeto učiš, imaš močno voljo in se osredotočaš na svoje cilje. 

Pa vi, koliko, kdaj in ob katerih priložnostih pišete z roko?

Veliko pišem z roko, saj je to povezano z mojim načinom dela in življenja. Sem ciljno usmerjena in praktična oseba. Ne tvegam, da bi kaj pomembnega pozabila ali da ne bi izpolnila kakšne obljube, zato raje zapišem. To naredim vsak večer. Zdi se mi, da je predvidljivost do neke mere pomembna za notranje ravnovesje. 

Spraševala je: Marjana Lavrič