Prerokbe staroselskega ljudstva Hopi, ki že stoletja živi v harmoniji z naravo, danes zvenijo presenetljivo aktualno. Njihova opozorila o razkroju sveta, izgubi ravnotežja in nujnosti vrnitve k spoštovanju Zemlje postajajo vse bolj otipljiva resničnost našega časa.
Hotevilla je zadnja tradicionalna vas na planotah Hopi sredi neusmiljeno sušne in razsežne arizonske puščave. Po zahodnjaških merilih je to skoraj negostoljubno območje, a je za ljudstvo Hopi domovina, kjer že več kot tisočletje uspevajo – brez vojn. Hopiji veljajo za najspretnejše sušne kmete na Zemlji. Ko govorijo o osnovnih silah življenja, so njihove besede razodetje.
Njihov vodja Thomas Banyacye je delil vizijo zdaj že slavnih hopskih prerokb, ki opisujejo čas Powateoni – čas očiščenja, družbenih in okoljskih pretresov, ki bodo na koncu prinesli trajen mir med narode sveta. A pred tem bomo morali skozi samo oko nevihte.
Vsako leto od leta 1900 je izginila ena avtohtona skupnost. Kakšen edinstven in prastar odnos do bivanja je človeštvo izbrisalo v imenu napredka?
Starešine verjamejo, da če bo ameriška vlada še naprej vsiljevala svojo jurisdikcijo in način življenja, ne bo ogrožena le tradicionalna pot Hopijev in njihova zaveza s Stvarnikom, temveč bo ogroženo tudi samo preživetje človeštva.
Rudarska dejavnost na območju Črne planote (Black Mesa), severno od rezervata Hopijev, je iz zemlje izčrpala velike količine urana, ki so jih uporabljali za ameriške medcelinske rakete med hladno vojno. Hopi starešine so vedeli, da bosta izkopavanje premoga in urana porušila ravnovesje Zemlje. Črpanje podtalnice za rudarsko dejavnost je vplivalo celo na rotacijo planeta. Ali je vztrajna suša na zahodu ZDA deloma posledica izsušitve tega obsežnega podzemnega vodnega vira?
Suša leta 1996 je bila najhujša v spominu, tako huda, da Hopiji niso niti posadili koruze – svojega osnovnega pridelka. V času, ko se po vsem svetu širijo puščave, poplave in požari, je vredno prisluhniti učenjem najboljših sušnih poljedelcev na svetu.
Skrb za naravo je bila tisočletja v središču pozornosti staroselskih ljudstev. »V svojih rokah držijo vesolje,« pravijo starešine. Toda danes so izgubili moč, da bi izpolnjevali svojo »pravo vlogo«. Njihov dom ni temeljil na osvajanju. Vedeli so, da bo vsak imperij, ki temelji na osvajanju, sčasoma propadel. To se dogaja danes.
Pravi naslov (pravica do zemlje) je po Hopijih določen s silami, ki dajejo življenje. In kot lahko danes jasno vidimo, ZDA in ves svet zdaj žanjeta posledice osvajanja, izčrpavanja in podjarmljanja zemlje, njenih prvih ljudstev in vseh drugih bitij, od katerih je odvisno naše preživetje.
Te posledice se bodo odvile še v našem življenjskem času. »V svetu, kjer lahko oblast prevzame najmočnejša vojska, izpolnjevanje naše naloge kot skrbnikov zahteva, da se naučimo, kako modrost postaviti na oblast,« je dejal predstavnik Hopijev.
Hopiji so morda edini narod, ki nikoli ni podpisal pogodbe z dominantno silo – ZDA. Premog, ki je ležal pod zemljiščem Hopijev in Navajo (Diné), so kopali. Koliko ljudi v naših prenatrpanih mestih sploh ve, da večji del njihove elektrike in gospodarskih dejavnosti temelji na izčrpavanju omejenih virov, ki jih povezuje vedno bolj krhek ekološki splet?
Sama gospodarska struktura našega časa temelji na gospodarskem gospostvu nad staroselskimi narodi po vsem svetu. Desetine milijonov litrov vode, uporabljenih za spiranje premoga, je prihajalo iz podtalnice Navajo (Navajo Aquifer). Tudi Ogallala – eden največjih vodonosnikov v Severni Ameriki, ki se razteza od Nove Mehike vse do Južne Dakote – se izsušuje, kar ima nepredstavljive posledice za prihodnost kmetijstva in za ves ameriški »žitni pas«. Kako dolgo bo trajalo, preden bo Amerika doživela lakoto?
Hopi prerokbe pravijo, da vstopamo v peti svet. Čas obilja, ko je bilo dovolj hrane, vode in virov za vse, se končuje. Razdejanje, ki se odvija, je lahko neizmerno.
Le redki starešine bodo še ostali, da bi koga naučili »kako govoriti z oblaki« ali kaj to pomeni v geofizikalnem smislu in v povezavi s spremembami na Zemlji, ki nas čakajo. Povedali so, da se bodo morali ljudje s priobalnih območij preseliti v notranjost.
Mnogi ljudje prihajajo na jugozahod ZDA, nekateri živijo v razkošnih hišah, priseljeni iz drugih zveznih držav, ki sploh ne razumejo, kaj jim ima ta zemlja povedati. Mnogi si tam zgradijo svojo »sanjsko hišo« brez vsakega razumevanja podtalnice ali vodnih virov. Morda živijo v modernih domovih in vozijo najnovejše avtomobile, a v bistvu so zaznali le površino reda, ki obstaja v naravi, in nikoli niso dvignili pokrova, da bi razumeli, kaj jim lahko pove zemlja in njeni prvi prebivalci.
Danes številni starešine umirajo. Jeziki izginjajo. In z njimi izginja znanje – ali bolje rečeno globoka modrost – o tem, kako svet dejansko deluje. Ta modrost je veliko bolj radikalna, kot jo dojema znanost ali jo poskuša razumeti dominantna družba z raziskovanjem najmanjših delcev ali črnih lukenj.
Staroselski starešine sprašujejo: »Kaj nam bo koristilo znanje kvantne mehanike, če sploh ne vemo, kako živeti?«
Včasih so znanstveniki Nase prihajali k hopijskim starešinam in jih spraševali, kaj jim lahko povedo o spremembah na Zemlji. Zdaj vemo. Te spremembe se dogajajo. In prav ničesar ne bomo mogli narediti, razen da gremo skozi nevihto.
Civilizacija je sprostila pošast, ki presega najbolj divje sanje doktorja Frankensteina. Prerokbe so zastrašujoče. Niso mistične ali nedoumljive. Gre za odpiranje povsem novega reda bivanja in odnosa do planeta. Stara metafizika, trdno povezana z zemljo, je bila razkrojena, ko je Arizona Public Service na silo uvedla vodovod, kanalizacijo in elektriko ljudem, ki so želeli ohraniti svojo suverenost in niso želeli postati davčni zavezanci ali zvezni državljani – kot smo postali vsi mi.
Celoten način življenja, ukoreninjen v red in skladnost, ki ju naš mehanski svet ne more dojeti, se razkraja. Njihovo znanje je izviralo iz časa pred računalniki in onesnaženjem, ki danes uničuje jasnost in samo življenje.
Znanost lahko te prerokbe zavrača kot praznoverje ali naključja, ki jih ni mogoče dokazati ali ovreči. Toda za Hopije duševni vzorec uma živi v neločljivi povezanosti z dogodki v fizičnem svetu. Nobeno odkritje jedrskih raziskovalcev v CERN-u se ne more primerjati z notranjo prisotnostjo in zavedanjem, ki ga nosijo starešine.
Starešine so nas opozorile, da je dominantna družba – z vsemi svojimi težnjami po podjarmljanju in izkoriščanju virov – »prebudila podzemno kačo«, ki bo neizogibno povzročila vojaško in ekološko opustošenje v prihodnosti. Znaki so tu. Moramo se okrepiti – tecite, kopajte se v hladni vodi, pravijo starešine. Zdaj, ko je svetovna vročina nad nami, bo to morda edino olajšanje.
Tradicionalni starešine so že desetletja v sporu s progresivci, ki zagovarjajo policijsko državo, premogovništvo in mehanizme dominantne družbe. Tradicionalni poudarjajo, da gre danes za boj med tistimi, ki takšno pristranskost ohranjajo, in tistimi, ki prepoznavajo človeško družino kot uravnotežen vpliv znotraj narave.
Če zmagajo miselnost in strukture, ki danes vladajo svetu, in če pravi skrbniki zemlje ter življenja izgubijo svojo vlogo, se bo človeško bivanje na tem svetu končalo boleče – skupaj s skoraj vsemi drugimi oblikami življenja. A če zmaga modrost Starega sveta, se lahko obdobje mirnega sobivanja nadaljuje v nedogled.
Čas je, da se človeštvo odloči – za pot uničenja ali pot večnega življenja.
Pred kratkim je Davi Kopenawa, starešina ljudstva Yanomami iz Amazonije, katerega ljudstvo trpi zaradi vdora tujcev, nasilja zlatokopov in požarov brez primere, dejal svetu: »Kar se dogaja nam, se bo zgodilo tudi vam.«
Poslušati, spoštovati in delovati v skladu z modrostjo prvih ljudstev tega sveta – to morda lahko reši civilizacijo. Starešine so imele ves čas prav. Izredne razmere so tu. Prišle so. Čas za dejanja je zdaj.
Vir: thehill.com