Dobri odnosi temeljijo na kompromisih. Toda prepogosto se od žensk pričakuje, da bodo sklepale veliko več kompromisov kot moški. Morda se to zdi kot ostanek preteklosti, vendar se dogaja skoraj v vseh generacijah, tudi danes.
Nobena ženska ne bi smela čutiti pritiska, da se odpove stvarem, ki jo osrečujejo. Ko pa se zaljubimo, lahko hitro izgubimo občutek za to, kaj je normalno in sprejemljivo. Preden se zavemo, smo že globoko v odnosu in se sprašujemo, kako smo sploh prišli do te točke. Da bi se zaščitili, je dobro prepoznati nekatere resnično nerazumne zahteve, ki jih moški včasih postavljajo svojim partnerkam.
1. Da se odpove svojim sanjam
V vsakem zdravem odnosu obstaja določena mera dajanja in prejemanja. Oba partnerja bi morala imeti možnost postavljati si cilje in jih uresničevati.
Tradicionalno se je od žene pričakovalo, da bo opustila osebne ali poklicne ambicije in se posvetila domu, otrokom ter možu. Čeprav se je to začelo spreminjati že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je vse več žensk nadaljevalo kariero tudi po rojstvu otrok, je prepričanje, da mora prav ženska žrtvovati svoje sanje zaradi partnerja, še vedno prisotno.
Da bi bil odnos res enakovreden, bi se morala partnerja odkrito pogovarjati o tem, v katero smer želita usmeriti skupno življenje. Ženska bi morala čutiti, da njen partner podpira tudi njene cilje, ne pa da obstaja zgolj zato, da pomaga uresničevati njegove.
2. Da spremeni svoj videz
Sprejemanje človeka takšnega, kot je, je temelj ljubezni. Noben moški ne bi smel pričakovati, da bo ženska spreminjala svoj videz zato, da bi bolj ustrezala njegovim željam.
Kot pravijo tradicionalne poročne zaobljube, se partnerja ljubita v dobrem in slabem, v zdravju in bolezni, v bogastvu in revščini. Tudi če nista poročena, bi moralo enako veljati za vsak dolgoročen odnos.
Pomemben del te zaveze je zavedanje, da ljubezen ostaja tudi skozi leta. To pomeni sprejemanje sivih las, gub in vseh sprememb, ki jih prinaša staranje.
Lepotni standardi, s katerimi se soočajo ženske, so že sami po sebi dovolj zahtevni. Odnos bi moral biti prostor sprejetosti in varnosti, ne pa še en vir dodatnega pritiska.
3. Da opravlja vsa gospodinjska opravila
Številni zakoni in skupna gospodinjstva so še vedno organizirani po tradicionalnih spolnih vlogah, ko gre za gospodinjska opravila in skrb za otroke. To velja tudi v primerih, ko ženska dela zunaj doma ali celo zasluži več kot partner.
Ženske pogosto nosijo tudi večji del tako imenovanega »mentalnega bremena« – skrbi za organizacijo družinskega življenja, načrtovanje in usklajevanje vsakodnevnih obveznosti. Posledice so utrujenost, izgorelost in zamere.
Raziskave kažejo, da večina poročenih odraslih meni, da bi si morali partnerji gospodinjska opravila deliti. Kljub temu številni moški še vedno pričakujejo, da bodo ženske opravile večino skupnega dela.
4. Da se odpove prijateljstvom
Nobena ženska se ne bi smela počutiti prisiljeno, da zaradi partnerja opusti svoje prijatelje. Čeprav je gradnja močne partnerske vezi pomembna, je izolacija od zunanjega sveta znak nezdravega odnosa.
Prijatelji predstavljajo pomemben del podporne mreže. Ponujajo prostor, kjer smo lahko to, kar smo, zunaj partnerskega odnosa. Pomagajo nam ohranjati stik s svojo identiteto, zaradi česar smo lahko tudi bolj prisotni v odnosu.
Kot poudarja terapevtka za zakonske in družinske odnose April Eldemire, je odnos med dvema predanima, a samostojnima posameznikoma običajno bolj zdrav kot odnos, ki temelji na soodvisnosti.
Toda nadzorovalni partnerji tega pogosto ne razumejo. Želijo biti središče partneričinega sveta in brez težav opazujejo, kako njena prijateljstva postopoma izginjajo. Nobena ženska tega ne bi smela sprejeti.
5. Da skriva svoja čustva
Nobena ženska ne bi smela imeti občutka, da mora skrivati svoja čustva zato, da bi ugajala partnerju ali ohranjala mir. Ženske prepogosto dobivajo sporočilo, da so »preveč občutljive« ali da preveč čutijo. Ko takšno sporočilo prihaja od človeka, ki trdi, da jo ljubi, je bolečina še toliko večja.
To seveda ne pomeni, da lahko kdorkoli brez nadzora izliva jezo na druge. Čustvena zrelost in samouravnavanje sta pomembna za vse ljudi. Toda potlačevanje občutkov pomeni zanikanje lastne izkušnje, kar pogosto vodi v globoko nezadovoljstvo in zamere.
6. Da zanemarja svoje dobro počutje
Ženske pogosto zapadejo v vzorec, v katerem vso svojo energijo namenjajo družini ali partnerju, pri tem pa zanemarjajo lastne potrebe. Morda se zdi sebično naročiti hrano namesto kuhati ali odpovedati načrte zgolj zato, da bi si odpočile, vendar je skrb zase nujen del ohranjanja telesnega in duševnega zdravja.
Če ženska sama sebe postavlja na zadnje mesto, je to težava. Če pa partner od nje pričakuje, da bo zanemarjala svoje dobro počutje zato, da bo njemu udobneje, je to še veliko večji problem.
7. Da rešuje težave odraslega moškega
Ljubezen vključuje željo, da bi partnerju pomagali in ga podpirali. Toda nobena ženska ne bi smela čutiti dolžnosti, da rešuje težave odraslega moškega.
Lahko mu prisluhne, ga spodbuja in mu stoji ob strani, vendar so težave, ki jih je ustvaril sam, njegova odgovornost. Nihče ne bi smel vstopati v odnos z željo, da bo drugega »popravil« ali ozdravil. Takšen pristop vodi v nezdravo soodvisnost. Vsak človek je odgovoren za svoje življenje, tudi če je v dolgoletnem razmerju ali zakonu.
Partner ni osebni terapevt, reševalec ali skrbnik. Ko nekdo prevzame to vlogo, nase naloži preveliko breme, hkrati pa drugemu odvzame odgovornost za lastno življenje.
8. Da skuha vsak obrok
Nekje na poti je postalo skoraj samoumevno, da ženska v heteroseksualnem razmerju skrbi za večino kuhanja. Če kuha rada ali če je to del pravične delitve gospodinjskih opravil, ni s tem nič narobe. Težava nastane, ko se to od nje pričakuje zgolj zaradi zastarelih predstav o spolnih vlogah.
Partnerja, ki živita skupaj, lahko skupaj načrtujeta obroke, sestavljata nakupovalne sezname in si delita odgovornost za pripravo hrane.
To, da je moški odraščal v družini, kjer je mama kuhala vse obroke, še ne pomeni, da mora enako početi tudi njegova partnerka. Takšno pričakovanje je preprosto nepravično.
9. Da se odpove času zase
Vsaka ženska ima pravico do časa, ki ga preživi sama s seboj. Nihče ne bi smel pričakovati, da se bo temu odpovedala zaradi partnerja. Čeprav se to zdi samoumevno, nekateri moški od partnerk pričakujejo, da se bodo odrekle svojim hobijem, interesom in času, ki ga namenjajo sebi.
Dalj časa kot smo v odnosu, lažje izgubimo stik s tem, kdo smo in kaj nam je pomembno. Toda osebna identiteta je prav tako pomembna kot partnerski odnos.
Ženska bi morala brez slabe vesti nameniti nekaj ur na teden dejavnostim, ki jo veselijo in ji pomagajo ohranjati notranje ravnovesje. Skrb za um, telo in duha ji omogoča, da v odnos vstopa kot najbolj pristna različica sebe. Partner, ki tega ne razume ali ne podpira, bi moral resno premisliti o svojih pričakovanjih.
Vir: yourtango.com
