Zakaj nekatera prijateljstva obstanejo desetletja, druga pa kar izginejo iz našega življenja? Raziskave kažejo, da ima pri tem ključno vlogo čas – in okoliščine, v katerih se je prijateljstvo sploh rodilo.
Sociolog Gerald Mollenhorst, ki se že vrsto let ukvarja z raziskovanjem družbenih mrež, ugotavlja, da so prijateljstva, ki trajajo več kot sedem let, presenetljivo odporna. Takšne vezi praviloma ne razpadejo brez resnega razloga. Hkrati pa njegova raziskava razkriva manj prijetno dejstvo: večina ljudi v obdobju sedmih let izgubi približno polovico svojega socialnega kroga.
Razlog za to ni nujno konflikt ali razočaranje, temveč preprosta sprememba življenjskega konteksta. Prijateljstva pogosto nastanejo zaradi bližine in skupnega vsakdana – v šoli, na fakulteti, v službi ali v istem krogu dejavnosti. Ko se življenjske poti razidejo, se pogosto razrahljajo tudi odnosi.
- Preberite si še: Zakaj ima človek lahko le 3 ali 4 prave prijatelje?
Mollenhorst je v eni izmed obsežnejših študij spremljal več kot tisoč odraslih, starih med 18 in 65 let. Udeleženci so najprej opisali ljudi, ki so jih imeli za bližnje prijatelje ali znance, ter navedli, s kom se pogovarjajo o osebnih stvareh, komu zaupajo in s kom preživljajo največ časa. Po sedmih letih so raziskovalci preverili, kako so se ti odnosi spremenili.
Rezultati so bili zgovorni: le okoli 30 odstotkov ljudi, ki so jih udeleženci sprva označili kot tesne sogovornike ali praktično oporo, je to vlogo ohranilo tudi po sedmih letih. Več kot polovica ljudi iz njihovega prvotnega socialnega kroga pa v kasnejših odgovorih sploh ni bila več omenjena.
Raziskava potrjuje tezo, da so številna prijateljstva v odraslosti predvsem »kontekstualna« – vezana na okolje, v katerem se gibljemo, in ne nujno na globoko osebno izbiro. Ko se zamenja služba, kraj bivanja ali družbeni krog, se pogosto zamenja tudi del prijateljev.
To pa ne pomeni, da so vsa dolgotrajna prijateljstva zgolj stvar naključja. Evolucijski psiholog Robin Dunbar opozarja, da obstajajo določene skupne točke, ki bistveno povečujejo možnosti, da bo prijateljstvo obstalo. Med njimi so podoben smisel za humor, skupni interesi, sorodne vrednote, podobna življenjska pot, pa tudi skupno kulturno in glasbeno ozadje. Več ko je teh prekrivanj, trdnejša je vez.
Pomembno vlogo ima tudi vložen čas. Raziskave Jeffreyja Halla z Univerze v Kansasu kažejo, da za razvoj zelo tesnega prijateljstva – tistega, ki ga pogosto imenujemo »najboljši prijatelj« – ljudje v povprečju potrebujejo okoli 300 ur skupno preživetega časa.
Vsako prijateljstvo je sicer edinstveno. A skupni imenovalci trajnih vezi ostajajo enaki: čas, ponavljajoč stik, medsebojno razumevanje in pripravljenost, da odnos negujemo tudi takrat, ko ni več samoumeven. Prav zato so prijateljstva, ki preživijo sedem let življenjskih sprememb, pogosto tista, ki ostanejo z nami za vse življenje.
Vir: bodyandsoul.com.au
