Znanstveniki pravijo, da smo s svojimi prijatelji genetsko podobni toliko kot s svojimi četrtimi bratranci in sestričnami.
Znanstveniki pravijo, da smo s svojimi prijatelji genetsko podobni toliko kot s svojimi četrtimi bratranci in sestričnami.
Četrta sestrična (ali bratranec) je oseba, s katero si delite praprapradedke oziroma prapraprababice. To pomeni, da ste oddaljeni štiri generacije od skupnih prednikov. Vaši starši so sorodniki iz iste generacije, in sicer pravnuki teh skupnih prednikov.
V genealogiji se četrti bratranci in sestrične smatrajo za zelo oddaljene sorodnike, zato imate z njimi le majhen delež skupnih genov.
Študija, objavljena v reviji Proceedings of the National Academy of Science, nakazuje, da prijatelji niso le ljudje, na katere se oprete, ko potrebujete podporo.
"Če pogledamo celoten genom, ugotavljamo, da smo v povprečju genetsko podobni svojim prijateljem," je dejal James Fowler, soavtor študije in profesor medicinske genetike in političnih ved na univerzi UC San Diego. "Imamo več skupnega DNK z ljudmi, ki jih izberemo za prijatelje, kot s tujci iz iste populacije."
V zadnjem desetletju sta Fowler in soavtor Nicholas Christakis, profesor sociologije, evolucijske biologije in medicine na univerzi Yale, preučevala znanost, ki stoji za družbenimi omrežji. Iščeta biološko razlago za nekatere dolgoletne družbene koncepte.
"Vsi smo že slišali za frazo 'iste vrste ptiči skupaj letajo', vendar želimo vedeti, zakaj," je dejal Fowler. Z uporabo podatkov iz Framinghamske študije o srcu so raziskovalci izvedli, kar pravijo, da je prva analiza celotnega genoma, ki povezuje genotipe med prijatelji.
Po podatkih ameriškega Ministrstva za zdravje in človeške vire se je Framinghamska študija o srcu začela leta 1948. To je dolgoročna, večgeneracijska študija, namenjena prepoznavanju genetskih in okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj srčno-žilnih in drugih bolezni. Genetski podatki, ki jih zagotavlja Framinghamska študija, so bili idealna izhodiščna točka za Fowlerja in Christakisa.
Študija je zajela 1.932 oseb. Ena skupina je bila sestavljena iz parov nepovezanih prijateljev, druga pa iz nepovezanih tujcev. Znanstveniki so preučili 1,5 milijona markerjev genskih variacij, da bi natančno izmerili stopnjo genetske podobnosti med posameznikom in njegovim prijateljem ali tujcem.
Ne spreglejte:
"Ugotovili smo, da s prijatelji delimo približno 1 % svojih genov," je dejal Fowler. "V povprečju naše študije kažejo, da smo genetsko podobni svojim prijateljem toliko, kot smo svojim četrtim bratrancem ali sestričnam, torej ljudem, ki delijo praprapradedke."
Od genov, ki so bili najbolj izraziti med pari nepovezanih prijateljev, so znanstveniki ugotovili, da so geni za vohalni sistem prekomerno zastopani.
"Prijatelji imajo ponavadi podoben voh," je dejal Fowler. Na primer, v prazgodovini so ljudje, ki so imeli radi vonj po krvi, verjetno skupaj lovili, medtem ko so nabiralci morda raje vonjali divje cvetje. Danes, pravi Fowler, se to kaže v ljudeh, ki imajo radi vonj po kavi in se zbirajo v kavarnah.
Raziskovalci pravijo, da bi lahko naš DNK vplival na aktivnosti, h katerim nas vleče, in na socialne aktivnosti, v katerih sodelujemo. Tako smo bolj nagnjeni k temu, da se povezujemo in gojimo prijateljstva z ljudmi, ki so nam genetsko podobni.
Prav tako pa geni, ki jih imamo v največji meri skupne s prijatelji, kažejo najhitrejšo evolucijo. Po mnenju raziskovalcev se ti geni razvijajo hitreje kot drugi naši geni.
"Družbena omrežja lahko pospešujejo evolucijo," je dejal Fowler.
"Ne le v smislu mikrobov znotraj nas, temveč tudi ljudi, ki nas obkrožajo. Zdi se, da naša telesna pripravljenost ni odvisna le od naše lastne genetske zasnove, temveč tudi od genetske zasnove naših prijateljev," je dejal Christakis.
Raziskovalci so prav tako ugotovili, da imajo ljudje, s katerimi se družimo, pogosto imunološko drugačne lastnosti, kar nam lahko zagotovi dodatno imunološko zaščito. To potrjuje prejšnje raziskave, ki so pokazale, da imajo zakonci običajno različne gene za imunski sistem.
"Obstajajo tudi prednosti komplementarnih imunskih funkcij, ko gre za imunski sistem," je dejal Fowler. "Nočete biti dovzetni za bolezni, za katere je dovzeten vaš zakonec ali prijatelj. Želite biti imuni na te bolezni, saj vam to lahko zagotovi dodatno zaščito, da se bolezni ne prenesejo na vas."
Raziskovalci pravijo, da ta študija podpira tudi pogled na človeka kot metagenomsko bitje – kar pomeni, da nismo le skupek svojih lastnih genov, temveč tudi genov ljudi, s katerimi smo tesno povezani.
"Večina študij genetike je temeljila na enačbi en gen, en izid," je dejal Fowler. "Mislim, da bo to povsem spremenilo naš pogled na genetiko. Morali bomo gledati širše od nas samih."
VIR: CNN
Novo na Metroplay: Ninna Kozorog prekinila molk | N1 podkast s Suzano Lovec