Ko pridete v novo državo, poleg jezika spoznavate tudi drugačne navade, odnose in načine življenja. Kako dragocen je ob tem prostor, kjer lahko spregovorite brez strahu pred napakami, dobro ve Mirela Smajić, ki je leta 1992 kot mlada begunka prišla iz Sarajeva v Slovenijo. S projektom "Vsaka zgodba šteje" v Knjižnici Polje povezuje ženske priseljenke, ki slovenščino utrjujejo skozi pogovor, zgodbe in druženje.
Včasih je dovolj, da se usedemo za isto mizo. Da si nalijemo skodelico čaja ali kave. Da za trenutek pozabimo, od kod prihajamo, koliko časa že živimo tukaj in kako dobro govorimo isti jezik. In preprosto začnemo pripovedovati.
Takrat hitro ugotovimo, da nas kljub različnim potem povezuje veliko več, kot smo si predstavljale. Prav iz te ideje je nastal projekt Vsaka zgodba šteje – izbrana srečanja z Mirelo Smajić, ki ga pripravljamo v sodelovanju s Knjižnico Polje.
Namenjen je ženskam priseljenkam, ki že razumejo in govorijo osnovno slovensko ter si želijo svoje znanje jezika utrjevati nekoliko drugače – skozi življenje, pogovor, zgodbe in druženje.
Jezik ni samo slovnica
Ko prideš v novo državo, se ne učiš samo novega jezika. Učiš se novih navad, pravil in odnosov. Učiš se, kako vprašati za nekaj, kar potrebuješ, kako razumeti ljudi okoli sebe in kako povedati, kdo si. Počasi iščeš svoje mesto v okolju, ki ti je bilo še včeraj tuje.
To izkušnjo dobro poznam tudi sama
Leta 1992 sem kot mlada begunka zaradi vojne zapustila Sarajevo in prišla v Slovenijo. Skozi leta sem živela v različnih slovenskih krajih, si tukaj ustvarila življenje, družino in poklicno pot.
Slovenija je postala moj dom, vendar nisem pozabila občutka, kako je, ko prideš nekam, kjer moraš začeti znova.
Morda je prav zato nastala želja po prostoru, v katerem ženskam ni treba dokazovati, kako dobro govorijo slovensko, od kod prihajajo ali koliko so se že »vključile« v novo okolje. Prostoru, kjer lahko preprosto so.
Ko za isto mizo sedejo različni svetovi
Na naših srečanjih zato ni šolskih klopi in ocenjevanja. Slovenščino uporabljamo tako, kot jo uporabljamo v življenju – skozi pogovor.
Pogovarjamo se o sebi, svojih krajih, spominih, običajih, knjigah, besedah, receptih in vsakdanjih izkušnjah. Včasih kaj preberemo, včasih napišemo. Kakšna beseda se zatakne in skupaj poiščemo pravo. Ob kakšni zgodbi se nasmejimo, ob drugi se ustavimo. Vsaka udeleženka pove toliko, kolikor želi.
Pomembno je predvsem, da ustvarimo prostor zaupanja, v katerem lahko govorimo brez strahu pred napakami. Kajti jezik se najlepše začne odpirati prav takrat, ko pozabimo, da se ga učimo. In z jezikom se počasi odpira še nekaj drugega – občutek pripadnosti. Prvo srečanje nam je pokazalo prav to.
Za isto mizo so sedele ženske z različnimi življenjskimi zgodbami in kulturnimi ozadji. Toda zelo hitro ni bilo več pomembno, katera prihaja od kod. Pomembne so postale zgodbe. Ker lahko v zgodbi nekoga, ki prihaja s povsem drugega konca sveta, nenadoma prepoznaš del sebe.
Vsaka zgodba šteje
Ime projekta zato ni naključno. Verjamem, da ima vsak človek zgodbo, ki je vredna tega, da jo nekdo sliši. Še posebej pomembno pa je to za ljudi, ki so morali nekoč zapustiti svoj dom in v drugem okolju na novo sestavljati svoje življenje.
Za oznako priseljenka se namreč skriva ženska. Morda mama. Partnerka. Umetnica. Zdravnica. Učiteljica. Podjetnica. Ženska, ki je nekje pustila ljudi, ki jih ima rada. Ženska s svojim jezikom, spomini, znanjem, talenti in sanjami.
Ko začnemo poslušati zgodbe, namesto da ljudi razvrščamo v predalčke, se začnejo med nami graditi mostovi. In prav takšne mostove želimo graditi s projektom Vsaka zgodba šteje.
Pridružite se nam 19. oktobra
Naslednje srečanje bo v ponedeljek, 19. oktobra 2026, od 17.00 do 18.30 v Knjižnici Polje v Ljubljani.
Vabljene ženske priseljenke, ki že razumete in govorite nekaj slovensko in si želite več priložnosti za sproščen pogovor, nova poznanstva ter prostor, kjer lahko brez zadrege spregovorite tudi takrat, ko kakšna slovenska beseda še noče priti na pravo mesto. Ni pomembno, od kod prihajate. Ni pomembno, kako dolgo ste v Sloveniji. In ni treba imeti »posebne« zgodbe. Dovolj je, da pridete takšne, kot ste.
Morda boste povedale svojo zgodbo. Morda boste prvič samo poslušale zgodbe drugih. Tudi to je dovolj. Ker vsaka zgodba šteje. In vsaka zgodba lahko povezuje.
Vsaka zgodba šteje – izbrana srečanja z Mirelo Smajić
V ponedeljek, 19. oktober 2026 med 17.00–18.30 v knjižnici Polje v Ljubljani. Srečanje je brezplačno.
Prisrčno vabljene.