Prokrastiniranje oziroma odlašanje ni znak lenobe ali pomanjkanja volje, pravi nevroznanstvenica.
Prokrastinacija ne bi smela biti predmet obsojanja
Za mnoge med nami je prokrastiniranje povezano z obilico neprijetnih občutkov, za portal cnbc.com pojasnjuje nevroznanstvenica dr. Anne-Laure Le Cunff.
»Naučili so nas, da odlašanje povezujemo z lenobo in pomanjkanjem volje. Zato si vsakič, ko odlašamo, očitamo, da nismo naredili tega, kar smo si zadali,« pojasnjuje.
Takšni negativni občutki pa po njenih besedah le še otežijo, da bi se znova spravili k delu. Po njenem mnenju odlašanje ne bi smelo biti vir sramu. »V resnici gre le za signal možganov, da v danem trenutku nekaj ne deluje, kot bi moralo,« pravi.
»Namesto da ta signal ignorirate, se silite naprej in se ob tem obtožujete, se lahko vprašate: kaj bi se zgodilo, če bi ta signal preprosto poslušali?« dodaja.
Boljši pristop je, da postanete radovedni in raziščete, od kod izvirajo vaše navade odlašanja. Le Cunff za to uporablja preprosto strategijo.
Prepoznajte pravi problem
Razvila je sistem »trojnega preverjanja«, s katerim ugotovi, zakaj se izogiba določeni nalogi. Kot pravi sama, preveri, ali težava prihaja »iz glave, iz srca ali iz rok«.
Če odlašanje prihaja iz glave, to pomeni, da na razumski ravni niste povsem prepričani, ali je naloga sploh smiselna. »Morda niste prepričani, da bi se s to nalogo sploh morali ukvarjati,« pojasnjuje.
Srce predstavlja čustva. »Če težava prihaja iz srca, pomeni, da se vam naloga na čustveni ravni ne zdi prijetna, zabavna ali zanimiva.«
Roke pa pomenijo praktični vidik. »Če težava prihaja iz rok, to pomeni, da menite, da nimate pravih orodij, znanj ali podpore, da bi nalogo uspešno opravili.«
Kako prenehati z odlašanjem v treh korakih
Ko torej prokrastinirate, se ustavite in postavite tri vprašanja:
- Ali moje prokrastiniranje prihaja iz glave?
- Ali moje prokrastiniranje prihaja iz srca?
- Ali moje prokrastiniranje prihaja iz rok?
Ko ugotovite, zakaj se nalogi izogibate, lahko začnete načrtno iskati načine, kako se premakniti naprej.
Če je težava v »glavi«, Le Cunff svetuje, da stopite korak nazaj in razmislite, kaj vam pri nalogi ne ustreza. Če na primer odlašate, ker niste prepričani, ali je naloga sploh skladna s strateškimi cilji projekta, se lahko vrnete na začetek, jo na novo opredelite in preverite, ali je izbrani pristop sploh pravi.
Če se nalogi izogibate zato, ker vam ni dovolj zanimiva ali spodbudna, svetuje, da naredite okolje bolj prijetno. »Morda se dogovorite za skupno delo z najljubšim sodelavcem ali pa se odpravite v kavarno, kjer se boste lažje lotili naloge,« pravi.
Kadar odlašate zato, ker se počutite preobremenjeni ali nepripravljeni, pa priporoča, da se obrnete na zaupanja vredne prijatelje ali sodelavce. »Vedno pravim: dvignite roko in prosite za pomoč,« poudarja. To je lahko mentorstvo, coaching, dodatno izobraževanje ali spletni tečaj, ki vam ga omogoči delodajalec – karkoli potrebujete, da boste imeli občutek, da razpolagate z ustreznimi viri za opravljeno delo.
Sistem trojnega preverjanja po njenih besedah pomaga tudi zmanjšati občutek sramu, ki pogosto spremlja odlašanje.
»Namesto nejasnega občutka tesnobe in samokritike, ker ne delate tega, kar bi morali, začnete razmišljati bolj kot znanstvenik ali detektiv. Prokrastiniranje postane uganka, ki jo je mogoče rešiti.«
Prirejeno po: cnbc.com
