Jeste piškote? Ste vedeli, da 80% industrijsko narejenih piškotov vsebuje palmovo olje? Posledica naraščajoče potrošnje palmovega olja so med drugim uničeni ekosistemi, požgani pragozdovi, razseljeni ljudje in poteptane delavske pravice.
Vsak izmed nas lahko vpliva na spremembo. Eden izmed korakov je podpis peticije »Pravica za moje piškote«, s katero zahtevamo pravico za ljudi in naše okolje.
Vabljeni k podpisu peticije: www.focus.si/peticija
V okviru projekta SupplyCha!nge, katerega del je tudi Focus, je skupina aktivistov v Indoneziji preverjala posledice naraščajoče potrošnje palmovega olja. Med leti 1990 in 2012 so se plantaže razširile za zastrašujočih 9,6 miljiona hektarjev. 63% plantaž je nastalo na izsekanem pragozdu, 30% na izsušenih šotiščih. Posledica so velike emisije CO2, s tem pa pospeševanje podnebnih sprememb. Ob nekaterih dnevih emisije presežejo celotne emisije industrije ZDA.
Palmovo olje uničuje življenja
Palmovo olje predstavlja tretjino proizvodnje vsega rastlinskega olja globalno. Evropejci ga letno porabimo 13 kg na prebivalca samo z vsakodnevno potrošnjo in s tem vplivamo na življenja ljudi v državah proizvajalkah. »Odkar je podjetje prišlo v naše kraje, so se naša življenja spremenila. Prej smo lahko pili vodo iz našega potočka. Nabirali smo lahko sadje, ratan in les v gozdu ter jedli našo lastno zelenjavo. Danes moramo vse, celo vodo, kupovati v trgovini,« posledice širitve plantaž opiše prebivalka vasi, ki je obkrožena s plantažami palmovega olja. Poleg tega so problemi izkoriščanje in razlaščanje prebivalstva, krčenje pragozda in uničevanje okolja s pesticidi, če naštejemo samo nekatere.
Neenako razmerje moči med prebivalci in velikim kapitalom je v Indoneziji vidno že na prvi pogled. Vendar prebivalci niso pasivni. To skušajo spremeniti aktivisti v organizaicji WALHI, ki si prizadevajo za izboljšanje razmer za prebivalce, delavce in okolje, z rabo legalnih sredstev ter opolnomočenjem prebivalcev.
Kako so s tem povezani piškoti?
Najlažji, najbolj učinkovit in najcenejši korak, ki ga lahko naredi vsak izmed nas, je zmanjšana potrošnja. Osredotočenost na kupovanje lokalnih, sezonskih surovin, predvsem pa surovine z jasno vidnim certifikatom. Food blogerka Manca Rudolf poudarja, da je »kratka dobavna veriga, peka iz primarnih, lokalnih in sezonskih sestavin pomembna tako za kakovost izdelkov kot za naš odtis na okolje«.
Vsebnost palmovega olja na prvi pogled ni jasna, skriva se za različnimi poimenovanji. Analiza izdelkov v supermarketih je pokazala, da ga vsebuje kar polovica izdelkov. Le 0,1% je ekološko certificiranega, velika večina pa je brez kakršne koli informacije o kraju in načinu predelave.
V svoji denarnici imamo sredstvo vpliva
»Od potrošnikov naših surovin v Evropi pričakujemo, da se pozanimajo, kaj se dogaja na plantažah oljnih palm v Indoneziji. Samo na ta način bodo lahko uvideli kakšna je realnost pri nas: mnogo ljudi je žrtev korporativnega kriminala. Ni problem, da želijo podjetja poslovati pri nas, vendar ljudje ne smejo biti žrtve njihovega načina poslovanja,« pravi sogovornik iz Indonezije. Tudi politika in industrija na naša ramena prenašata odgovornost za grozote.
Vendar je moč posameznikov kot potrošnikov omejena, zato moramo zahtevati spremembo pravil igre. Na primer s podpisom peticije Pravica za moje piškote, kjer zahtevamo boljše razmere v procesu pridelave in kakovost pridelkov. S tem pozovemo voditelje EU, da ustvarijo pogoje za pravično trgovino, kjer bodo odgovornost za kršitve nosili tisti, ki imajo od tega korist.
»Za željeni napredek, morajo biti sprejeti ukrepi v sodelovanju z različnimi akterji. EU mora zagotoviti, da ne bodo varovani zgolj interesi podjetij. Dolgoročna blaginja, pravice vseh ljudi do zdravega okolja in pravnega varstva mora imeti prednost pred skrbjo za trg kot tak« pa je poudarila predsednica društva Focus, Živa Kavka Gobbo.
Vabljeni k podpisu peticije: www.focus.si/peticija
