Lastniki živali živijo dlje in manj obolevajo

23. 9. 2021
Deli
Lastniki živali živijo dlje in manj obolevajo (foto: pexels)
pexels

V zgodovini človeštva je mnogo primerov, ko so znamenite osebnosti neizmerno ljubile in častile svoje mačke. Victor Hugo je nežno ljubil svojega Gavroša, francoski državni sekretar, kardinal De Richelieu, je vse imetje zapustil svojim 14 mačkom, Ernest Hemingway je jedel za mizo skupaj s svojimi mačkami …

Na osnovi dognanj o medsebojnem energijskem delovanju med živalmi in človekom se je razvila animaloterapija, to je zdravljenje s pomočjo živali. Zdravilno delovanje živali na človeka je bilo človeštvu poznano že v pradavnini, danes pa to sposobnost živali potrjujejo tudi znanstvene študije.

Energija biopolja

Biopolje je informacijsko-energijska struktura, ki jo je Einstein imenoval edina stvarnost. Kot nekakšen energijski obroč obkroža vsako živo bitje, ima svojo informacijsko strukturo, ki jo tvorijo misli in čustva, ter energijsko strukturo, ki jo tvorijo fizikalni dejavniki, kot so toplota, vonj, zvok, barva, magnetna nihanja itd. Stanje našega biopolja se kaže v našem razpoloženju, zdravju, splošnem tonusu, fizični moči, odpornosti in tudi dovzetnosti do drugih biopolj. Biopolja živih organizmov vplivajo drugo na drugo v smislu pozitivnega ali negativnega delovanja oz. vpliva. V družbi z ljudmi z dobrim biopoljem se zato počutimo lepo, medtem ko nam v družbi ljudi z negativnimi biopolji ni prav prijetno.

Znanstveniki so dokazali, da je energija biopolja živali občutno nižja kot pri ljudeh. Zato lahko človek odda del svoje negativne energije ali tudi patologije živali, kajti šibkejše polje vsrka slabo energijo močnejšega biopolja. Verjetno so domači ljubljenci pogosto podobni svojim gospodarjem prav zaradi takšnega pretoka energij, ne pa zgolj zato, ker si jih izbiramo po svojem okusu. Strokovnjaki namreč menijo, da lahko pravilen izbor domače živali spremeni usodo njihovega lastnika. Kaže, da si domače živali ne izbiramo kar tako, tudi če pridejo v naš dom naključno, ima to neki globlji pomen. Domači ljubljenci pri druženju s svojimi lastniki postajajo osebnosti, podobne svojim lastnikom, kar je po vsej verjetnosti posledica močne čustvene povezave z lastnikom, ki deluje na zlitje biopolj in se navzven kaže kot navidezna podobnost med živaljo in njenim lastnikom.

Na podlagi dognanj o medsebojnem energijskem delovanju med živalmi in človekom se je razvila animaloterapija, to je zdravljenje s pomočjo živali. Zdravilno delovanje živali na človeka je bilo človeštvu poznano že v pradavnini, danes pa to sposobnost živali potrjujejo tudi znanstvene študije. Zanimivo je, da psihoterapevtskega delovanja na človeka nimajo le žive živali, ampak tudi njihove slikovne upodobitve, živalske pravljice, živali kot igrače in tudi posnetki živalskih glasov.

Lastniki živali živijo dlje in manj obolevajo

Blagodejen vpliv živali na človekovo zdravje je na podlagi dokazov, da lastniki živali živijo občutno dlje in obolevajo manj kot tisti, ki živali nimajo, potrdila tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Danes številni zdravniki in terapevti priznavajo izjemen terapevtski učinek domačih živali in njihov pozitiven vpliv na celotno družino. Živali so namreč sposobne prenašati probleme družinskih članov vase in samodejno harmonizirati energijsko polje družine. Ljubezen in pozornost svojih lastnikov živali namreč nesebično vračajo s tem, da uglasijo energijo svojega okolja in v človekovem biopolju ustvarjajo posebno energijsko in informacijsko strukturo, kar ima za posledico pozitivni učinek na zdravje družinskih članov. Najnovejše klinične študije so celo dokazale, da psi in mačke preprečujejo razvoj onkoloških bolezni. Specialisti na univerzi Standford v San Franciscu so opravili nekajletne raziskave, v katerih je sodelovalo več kot štiri tisoč ljudi. Ugotovili so, da je pri lastnikih mačk in psov nevarnost obolevanja za rakom kar za 30 odstotkov manjša kot pri tistih, ki nimajo domačih ljubljencev. Raziskave so pokazale tudi, da otroci, ki živijo v družini skupaj s psi ali mački, občutno manj bolehajo in so na splošno zelo odporni proti različnim okužbam. Ena izmed kliničnih študij pa je potrdila, da je kar pri 85 odstotkih bolnikov z različnimi zdravstvenimi težavami, ki so imeli doma pse in mačke, prišlo do občutnega izboljšanja zdravstvenega stanja, izginjanja simptomov ali celo do popolne ozdravitve, medtem ko so njihovi psi ali mački zboleli za enakimi ali podobnimi boleznimi.

Domači ljubljenci so obenem energijski oddajnik in tudi energijski ščit. Pogosto zbolijo in umrejo zaradi bolezni svojega gospodarja, medtem ko se zdravstveno stanje gospodarja nepojasnjeno izboljša. T. i. žrtvovanje se lahko zgodi le pri živalih, ki so s človekom globoko čustveno povezane, kar omogoča prenos energije na ravni nezavednega. Primeri samožrtvovanja živali so zelo pogosti. Znan je primer ženske z nizkim pritiskom in oslabljenim delovanjem srca. Njeno težko zdravstveno stanje se je kar na lepem izboljšalo, ko je zaradi odpovedi srca poginil njen pes. Podoben je primer moškega, ki je imel zaradi kapi paralizirano desno stran telesa. Napad je doživel čez dan, ponoči istega dne pa ga je imel tudi njegov maček, ki je bil prav tako kot gospodar paraliziran po desni strani telesa.

Psi ali mačke, ki dalj časa živijo v družini, sčasoma postanejo del biopolja, ki obdaja družino, in prepoznavajo vse pozitivne in negativne znake, ki tvorijo informacijsko strukturo biopolja. Skupina znanstvenikov z univerze Missouri v ZDA je v svojih študijah potrdila pozitivno delovanje domačih živali na psiho-fizično stanje njihovih lastnikov. Ugotovili so na primer, da starostniki, ki imajo pse, hodijo kar za 28 odstotkov hitreje oz. bolje kot tisti brez psov, medtem ko lastniki mačk za 30 odstotkov manj umirajo za infarktom kot tisti, ki nimajo mačk.

Pes – vodnik, čuvaj ali zdravilec

Številni psihologi opozarjajo, da je pes po svoji naravi pozoren opazovalec in v nasprotju z drugimi živalmi zaznava najmanjše spremembe v počutju ljudi. Pes z vsakim članom družine vzpostavi močno vez, ki je posledica podzavestnega zaznavanja človekovega značaja. Pes v družini sam prepozna svojo vlogo – vodnika, čuvaja ali zdravilca. Znano je, da je mnogo manj medsebojnih nesoglasij v družinah s psi, in tudi če pride do konfliktov, se ti rešijo lažje in hitreje. Strokovnjaki to pojasnjujejo s tem, da prisotnost psa družino zbližuje in krepi medsebojne vezi.

V arhaičnih tradicijah so ljudje svojo moč krepili s totemi določene živali, kar naj bi plemenskim skupnostim dajalo možnost preživetja v surovih življenjskih razmerah.

Medtem ko mačke sprejemajo iz okolja negativno energijo in jo preobrazijo v pozitivno, psi negativni energiji onemogočijo, da bi sploh vdrla v človekovo biopolje.

Ugotovljeno je, da ljudje, ki imajo pse, živijo kar 15 odstotkov dlje od drugih. Fiziologi potrjujejo, da redno božanje psov uspešno zmanjšuje pogostost srčnih napadov in uravnava tlak. Odlični družinski zdravniki so labradorci, najboljši pediatri pa so bernardinci, novofundlandci, collieji, bokserji, srednji in veliki šnavcerji, terierji in španjeli.

Značilnost psov, ki verjetno izvira iz njihovega volčjega izvora, je prirojen nagon po gibanju. Psa je treba vsaj dvakrat na dan peljati na sprehod, kar njegovemu lastniku omogoča zadostno gibanje in s tem zmanjšuje nevarnost razvitja bolezni srca in ožilja, normalizira njegovo težo, tkiva in organe pa redno preskrbuje z zadostno količino kisika. Zato lastniki psov po statističnih podatkih redkeje obiskujejo zdravnike. Sprehodi s psom pa niso koristni le zaradi fizične aktivnosti, ampak tudi zato, ker krepijo socialne vezi med ljudmi, ki se srečujejo na sprehodih s psi.

Posebne raziskave o psihološkem vplivu psov na ljudi z omejenimi sposobnostmi so pokazale, da druženje s psi pri invalidih krepi njihovo notranjo samopodobo in jim daje občutek neodvisnosti, zlasti pa občutek, da jih nekdo potrebuje. Na eni izmed psihiatričnih klinik v ZDA so izvedli klinično študijo, v kateri so pri 90 bolnikih za zdravljenje uporabili pse. V kratkem času je bilo pri 80 bolnikih opazno občutno izboljšanje zdravstvenega stanja. Študija je pokazala, da pride pri zdravljenju s psi do pozitivnih sprememb pri psihonevrozah, saj se pri bolnikih zmanjša občutek socialne izolacije in osamljenosti.

Različne pasme psov imajo različne zdravilne sposobnosti, lahko bi rekli, da so specialisti za različne bolezni. Zdravilni učinek se namreč vzpostavi z glajenjem pasje dlake, pri čemer so vibracije različne glede na pasmo, posledično je različen tudi terapevtski učinek. Nemški in srednjeazijski ovčarji so na primer izvrstni terapevti za otroke, ki imajo težave s hojo. Srnini pinči so specialisti za koordinacijo gibanja. Za zdravljenje gibalnih težav rok je izvrsten zdravnik kokeršpanjel. Konrad Zacharias Lorenz, avstrijski zoolog etolog in ornitolog ter nobelovec je ugotovil, da imajo psi močan vpliv na gibalne sposobnosti otroka in tudi na njegov odnos z okoljem. Ugotovitve dr. Lorenza so spodbudile zdravljenje otrok s cerebralno paralizo, Downovim sindromom in avtizmom s pomočjo psov. Nekatere specializirane klinike, bolnišnice, sanatoriji, domovi za ostarele, domovi za invalide in hospici tako že vrsto let aktivno delujejo z metodami animaloterapije, predvsem kanisterapije, ki dajejo zelo dobre rezultate.

Avstralska psihologinja Linda Martson poudarja, da psi, podobno kot stare fotografije, pomagajo pri odpravljanju zaskrbljenosti in strahu, pri starejših ljudeh pa ohranjajo spomin. V njenih raziskavah so se pri starostnikih, ki so se aktivno ukvarjali s psi, že po treh tednih pojavila znamenja boljše socializacije, zmanjšal se je občutek nemira, v pogovorih pa so kazali mnogo boljšo koncentracijo in spomin.

Labradorec pri pouku

Temelje sodobne animaloterapije je postavil newyorški psihiater Boris Lewinson, ki je že leta 1969 opozoril na izjemen napredek otrok avtistov, ki jih je zdravil s pomočjo psov. Dr. Lewison je namreč pri svojih terapijah opazil, da so njegovi mali pacienti dobesedno oživeli, kadar je v ordinaciji ob njem sedel njegov pes. Tudi Bownova terapevtka Sabina Cimerman iz Celja je ugotovila, da je učinek njenih terapij mnogo večji in zdravljenje hitrejše, ko je na terapiji prisoten pes. Njeni pacienti so namreč večkrat s seboj pripeljali psa, ker niso imeli možnosti, da bi ga kdo pazil, medtem ko so na terapiji. Zdaj Sabina svoje paciente tudi uči, kako se lahko doma sami zdravijo s pomočjo psa ali mačke, v ordinaciji pa pogosto zdravi s pomočjo pacientovih ljubljenčkov. Posebno močen čustveni odnos se vzpostavi med otroki in psi. V študiji, ki jo je izvedla angleška univerza v Warwicku, je 90 odstotkov otrok v starosti od sedem do osem let med prioritete v svojem življenju umestilo pse in mačke, češ da so jim bližje kot starši in učitelji, saj so njihovi najboljši prijatelji, ki jim lahko zaupajo svoje skrivnosti in težave!

Nekateri psihologi so na podlagi izkušenj o pozitivnem vplivu psov na vzgojo in izobraževanje predlagali, da bi bili psi prisotni tudi pri pouku. Na Češkem je v kraju Tržebič tako enkrat na teden pri pouku v nižjih in srednjih razredih prisoten labradorec. Učitelji so opazili, da so otroci pri pouku bolj dojemljivi za učenje, pri agresivnih otrocih pa se je vedenje močno izboljšalo.

Psihoterapevti učinkovitost zdravljenja s pomočjo psov razlagajo z močno izraženimi čustvi, saj je znano, da psi od vseh živali najmočneje izražajo svoja čustva – predanost, hvaležnost, naklonjenost. Druženje s takimi psi dviga življenjski tonus in psihološko razpoloženje, krepi živčni sistem in dela čudeže tam, kjer se je medicina izkazala kot nemočna.

Zdravilna pasja slina

Psi se od mačk razlikujejo po tem, da so po svoji naravi ekstravertirani, torej usmerjeni navzven, medtem ko so mačke introvertirane, torej usmerjene navznoter ali vase. Kanisterapija ali zdravljenje s pomočjo psov in felinoterapija ali zdravljenje s pomočjo mačk se med seboj sicer razlikujeta po principih in tehnikah, učinek pa je podoben. Mačke zdravijo zato, ker jim je to prijetno in koristno: mačka posrka iz bolnega človeka vso negativno bioenergijo, česar pa pes ne more. Za psa je negativna energija prav tako škodljiva kot za človeka. Pes oddaja pozitivno energijo. Številni bioenergetiki menijo, da se pes napaja z bioenergijo neposredno iz kozmosa, s čimer razlagajo tudi njihovo izjemno vzdržljivost. Pes energijo oddaja tudi med spanjem, kar je poznano iz zgodovine Vikingov, ki so menda pred vsako bitko spali s svojimi psi in si tako pridobili moč. Znano je tudi, da lovci, ki dneve in dneve sledijo živali v prostranstvih sibirske tajge, utrujeni zaspijo s svojimi psi lajkami, pa se zjutraj zbudijo sveži in spočiti, kot da za njimi ne bi bili celodnevni pohodi.

Iz izkušenj ljudskega zdravilstva je znano, da je pasja slina panaceja pri ranah, opeklinah, glivičnih obolenjih in vnetjih. V pasji slini je lizocim – močno antimikrobno sredstvo, ki deluje na gram pozitivne bakterije. Pasji jezik je hrapav in rano očisti, lizocim pa deluje proti mikrobom.

V ljudski medicini je bil pes uspešen zdravnik tudi pri zdravljenju skolioze (krive hrbtenice), kar je bil v preteklosti pogost pojav pri majhnih otrocih. Predel hrbtenice so jim namazali s smetano, ki jo je pes polizal. S takšnim zdravljenjem so v slabih dveh mesecih uspešno pozdravili skoliozo tipa 1 in 2.

Pri revmatizmu, putiki, boleznih jeter, žolčnika in dihal se v animaloterapiji prakticira tehnika, pri kateri stopala polagamo na psa. Pri slabi cirkulaciji krvi v nogah, pri otekanju nog, pri trombozi, krčnih žilah in bolečinah v kolenih se izvaja tehnika, da noge tesno pritisnemo ob psa. Izjemno učinkovita pri zdravljenju tovrstnih bolezni je tudi masaža z lizanjem: pasji jezik namreč stimulira delovanje krvno-žilnega sistema, pasja slina pa deluje proti vnetjem.

Pri radikulitisu, lumbagu in boleznih ledvic prakticirajo tehniko, pri kateri se dotikamo psa s spodnjim delom hrbtenice. Pri boleznih črevesa, zlasti debelega črevesa, sečil in rodil se psa dotikamo s predelom trebuha.

Pri prehladih, glavobolu in težavah z očmi se prislonimo k psu z levim licem, pri bolečinah na desni strani glave, zobobolu na desni strani ali vnetju živca trigeminusa na desni strani pa prislonimo k psu desno lice.

Pri glavobolu v zatilju, ostehondrozi in hipertoniji naslonimo glavo na psa, če pa je pes manjše pasme, si psa namestimo na oboleli predel.

Paranormalne sposobnosti mačk

Mačka izvira iz severne Afrike. V Sahari, kjer se je ohranil star berberski jezik, se mačka imenuje kuat. To besedo so v zgodovini prevzeli tudi Rimljani, za njimi bizantinski Grki, ljudstva srednje Azije in Kavkaza, pa seveda tudi Germani, Slovani, Kelti in drugi evropski narodi.

V knjigi Davida Greena Neverjetne mačke je opisana zgodba španske deklice Marije: po prometni nesreči je bila nekaj mesecev v komi. Ko so zdravniki naredili vse, kar je bilo mogoče, so opustili nadaljnje zdravljenje in deklico dali v domačo oskrbo, kjer je počasi hirala. Rešil jo je potepuški maček: prikradel se je z ulice skozi priprto okno, legel k deklici na posteljo in ji nežno lizal prste na levi roki. Deklica je nato začela na rahlo drhteti. To so bili prvi znaki življenja po dolgih mesecih brezupa. Potepuški maček je ostal pri družini. Večino časa je ležal ob deklici, se tesno stiskal k njej in ji oblizoval prste. Osmi dan se je Marija prebudila iz kome in po sedmih mesecih spregovorila. Po tem se je kmalu pozdravila.

Mačke imajo tudi paranormalne sposobnosti. Že na daljavo zaznavajo slabo in slutijo bolezen v njenih zametkih. Svojega lastnika opozorijo na nevarna bolezenska dogajanja v njegovem telesu ali pa celo na nevarne dogodke na zelo nenavaden način: čeprav so navajene na toaleto v mačjem stranišču, urinirajo v čevlje ali copate svojega lastnika, ki mu preti nevarnost.

Zdravniki so ugotovili, da mačke odlično zdravijo bolezni živčevja in notranjih organov, medtem ko so mački boljši zdravilci ostehondroze, radikulitisa in artroze. Na splošno pa velja, da ljubitelji mačk kar trikrat redkeje obolevajo za boleznimi srca in ožilja.

Na berlinskem inštitutu za gerontologijo so pet let potekale raziskave o vplivu mačk na starost njihovih lastnikov, v katero so vključili tri tisoč lastnikov mačk. Študija je pokazala, da tisti, ki imajo že vse življenje mačke, živijo kar 10,3 leta dlje od drugih in da lastniki mačk na splošno manj obolevajo za srčno-žilnimi boleznimi. Po mnenju gerontologov so mačke odličen eliksir mladosti za svoje lastnike.

Uspeh zdravljenja s pomočjo mačk je pogojen z močjo duševne povezave med mačko in bolnikom. Mačke delujejo kot odlični psihoterapevti. Mnogokrat človeku že samo dejstvo, da je komu potreben, daje voljo in življenjsko silo. Številni starostniki tako z družbo mačk ohranjajo smisel življenja. V ustanovah za ostarele in psihiatrične bolnike so opazili, da se pri številnih bolnikih zdravstveno stanje občutno izboljša, če jih obiskujejo psi ali mačke. Takšne obiske so zato vključili v sistem zdravljenja. Mačkam na primer zelo ustreza toplota, ki je običajna v teh ustanovah, pa seveda tudi mnogo kolen, na katerih lahko udobno sedijo in zadovoljno predejo. Starostniki, ki so zaradi preselitve v domove za ostarele izgubili voljo do življenja in se pogosto tudi odtujili od ljudi, so s pomočjo mačk znova postali komunikativni. Božanje mačke je namreč izvrstna terapija pri socialno odtujenih ljudeh. Gre za poseben občutek zadovoljstva, ki ga ne doživlja le mačka, ampak tudi človek, ki jo boža. Strokovnjaki razlagajo ta fenomen z evolucijo človeka in opazovanjem obnašanja primatov. Ko se na primer dve opici božata, je opaziti enako zadovoljstvo pri tisti, ki je božana, kot pri tisti, ki boža. Ta globoko zakoreninjena navada naj bi se ohranila tudi pri človeku, zato prijeten občutek v rokah, ki božajo mačko, deluje tako zelo pomirjajoče in tudi zdravilno.

Sodobne raziskave so potrdile, da človek pozitivna čustva razvija ne le ob druženju z mačkami, ampak tudi ob risanju ali slikanju mačk, kar se priporoča predvsem ljudem, pogosto izpostavljenim stresu, in tistim, ki imajo težave s spominom in s tresenjem rok. Dokazano je, da se pri človeku, medtem ko boža mačko, normalizira krvni tlak, umiri dihanje in uravna ritem srca. Kronična utrujenost in pomanjkanje življenjske radosti in ljubezni sta po številnih kliničnih raziskavah vzrok za infarkt, kap, povišan pritisk, aritmijo, bolezni želodca in dvanajstnika, gastritis in osteohondrozo. Priporočilo, da nekajkrat na dan vzamemo v naročje mačko, da se izognemo tem boleznim, je podprto z ugotovitvami strokovnjakov o zdravilnem delovanju mačk pri pacientih, ki so se zdravili s svojimi domačimi mačkami. Zlasti hiter učinek zdravljenja je bil dokazan pri osteohondrozi: bolečine v vratu, rami in rokah so izginile že po treh minutah, ko je mačka ležala kot 'ovratnik' okrog vratu.

Mačka potrebuje negativno energijo

Znano je, da mačke privlači negativna energija v človeku in tudi v okolju. Mačka je ustvarjena tako, da potrebuje negativno energijo, zato so mačke zelo rade v bližini električnih in elektronskih aparatur, ki oddajajo negativne elektromagnetne valove. O zdravilnem delovanju mačk je bilo narejeno mnogo raziskav, ki so potrdile, da božanje mačke v nekaj minutah normalizira krvni tlak, preprečuje nevarnost kapi in infarkta. Naša koža je prek živčnih receptorjev povezana z velikimi možgani. Ob božanju mačke prek dlani prehajajo informacije v možgane in zato zaznamo občutek ugodja in miru. Božanje mačke ali psa pa odpravlja tudi škodljivo statično energijo. Mačke so izjemno občutljive za temperaturo in zaznavajo temperaturno razliko v telesu tudi do pol stopinje Celzija: če ima človek zaradi vnetja povišano temperaturo, na primer v kolenih, bo mačka z zadovoljstvom legla prav na kolena, bolečina pa bo zaradi zdravilnega delovanja mačkine toplote v kratkem času popustila. Najmočnejši zdravilni učinek ima mačje predenje, ki je poseben fenomen, saj je znano, da mačka prede od ugodja pa tudi takrat, ko ima bolečine – na primer po poškodbi ali pri kotenju. Razpon mačjega glasu od 27 do 44 Hz ima podoben učinek kot zdravljenje z ultrazvokom: pomaga pri hitrem celjenju ran in kosti. Klinične študije so pokazale dobre rezultate pri zdravljenju osteohondroze pri starostnikih, zdravljenih s pomočjo mačk, ki so predle.

Mačke se mnogokrat žrtvujejo z namenom, da bi rešile svojega lastnika. Znana je zgodba dveh deklic z neozdravljivo obliko raka. Zdravniki so jima napovedali le še mesec dni življenja, zato so deklici namestili v hospic. Izpolnili so jima željo, da bi smela biti z njima tudi njuna mačka. Mačka je vse dni preležala ob deklicah, katerih zdravstveno stanje se je iz dneva v dan popravljalo. Medtem pa je mačka zbolela in poginila. Obdukcija je pokazala metastaze na pljučih, kar je bila sicer diagnoza obeh sestric in se pri mačkah pojavlja zelo redko. Preden so mački dovolili bivanje z bolnima otrokoma, so opravili vse preiskave, ki so potrdile, da je mačka popolnoma zdrava. Nenavadno hiter razvoj bolezni sicer popolnoma zdrave mačke je potrdil sum veterinarjev, da je mačka nase prevzela bolezen deklic. Deklici sta preživeli, njuna mačka pa je poginila in v spomin so ji postavili spomenik.

Mnogo je medicinsko evidentiranih primerov, ko je mačka 'prebudila' človeka iz kome. V številnih kulturah je mačka do danes ohranila simboliko prevodnika med svetom živih in svetom mrtvih, s čimer bi morda lahko razložili ta fenomen.

Preobremenjenost in stiske sodobnega človeka imajo za posledico vrsto bolezni. Eden najenostavnejših načinov vsakodnevnega, torej sprotnega odpravljanja stresov je božanje britanske mačke in t. i. svetih mačk (siamske, birmanske in abesinske). Prav britanska mačka, ki je genetsko najbolj prilagojena človeku, ima izjemno močan energijski potencial in je sposobna sprejemati ogromne količine težkih in negativnih energij ter jih preobraziti v pozitivne brez škode za svoje zdravje. Britanska mačka in druge mačke s plišasto dlako so cenjene tudi kot 'specialisti' za bolezni srca.

Prof. dr. Jurij Simakov meni, da mačke dejansko delujejo kot t. i. ‘ekstrasenzi’, in pojasnjuje, da zdravljenje poteka na več načinov: mačka deluje kot naravni ‘grelnik’, njena dlaka izniči elektrostatično škodljivo energijo, s preobrazbo negativne energije v pozitivno pa popravlja biokemijo in delovanje poškodovanega organa.

Nekateri felinoterapevti ugotavljajo, da ima zelo močno bioenergijsko delovanje tudi običajna črna mačka. Določene pasme mačk delujejo kot specialisti terapevti za določene bolezni verjetno zaradi učinka specifičnega elektromagnetnega polja, ki se vzpostavlja ob božanju oz. glajenju dlake, ki se pri posameznih pasmah mačk razlikuje. Ker pa gre pri zdravilnem delovanju mačk predvsem za prenos energij, ki ga omogoča ljubeč odnos med mačko in njenim lastnikom, je lahko najboljši zdravilec povsem običajna mačka. Mnogo staršev obupuje nad težavo nočnega uhajanja urina pri svojih otrocih. Rešitev je lahko čisto navaden mucek: ko bo spal skupaj z otrokom, bo enureza prenehala.

Mačke delujejo tudi kot psihoterapevti. Felinoterapevti ugotavljajo, da so mačke različnih pasem specializirane za zdravljenje različnih bolezni. Mačke z dolgo dlako (perzijske, angora, regdoli, sibirske in druge) zdravijo depresijo, nespečnost, razdražljivost, bolezni sklepov in osteohondrozo. Mačke s kratko dlako ali brez dlake (siamske, orientalske, sfinge) zdravijo bolezni jeter, ledvic, gastritis in kolitis. Znano je, da siamske mačke uspešno zdravijo bolezni dihal in v domu na neki nepojasnjen način uničujejo mikrobe.

Statistični podatki so pokazali, da človek nameni ljubeči mački več svojega časa kot svojim bližnjim – od 30 do 120 minut na dan. Podatek kaže na to, da se človek lažje zaupa mački, ki ga 'posluša in razume'.

Maria Ana Kolman; iz tiskane Sense avgust/september 2018