Samospoštovanje ni nekaj, o čemer razmišljamo takrat, ko je vse v redu. Postane vidno šele v trenutkih, ko se znajdemo v odnosih, v katerih se ne počutimo slišane, upoštevane ali spoštovane. Prav v vsakdanjih situacijah se razkrije, koliko smo pripravljeni biti zvesti sami sebi.
Psiholog Mihail Litvak, znan po svojem neposrednem in praktičnem pristopu k psihologiji, že dolgo opozarja, da toleriranje nespoštovanja ni znak potrpežljivosti, temveč odmik od samega sebe. Njegovo sporočilo je jasno: če dopuščamo vedenje, ki nas prizadene, drugim sporočamo, da je to sprejemljivo.
Nespoštovanje se začne z drobnimi prestopi; z neupoštevanjem vašega časa, z opazkami, ki jih raje preslišite, z zahtevami, ki se jim prilagodite, čeprav vam niso v redu. Ko molčite, upate, da se bo odnos že nekako sam uravnotežil. A prav trenutki molka pogosto postanejo temelj za ponavljanje istega vedenja.
Litvak poudarja, da je meja sporočilo, da se zavedate svoje vrednosti in ne pomeni, da ste konfliktna oseba. Ko je ne postavite, ne izgubljate le spoštovanja drugih, temveč postopoma tudi lastnega. Res pa je tudi, da se človek začne prilagajati, zmanjševati svoje potrebe in dvomiti vase zato, ker si želi ohraniti odnos...
Najpogosteje se to dogaja na 3 področjih:
V službi se nespoštovanje pogosto začne neopazno. Sprva gre za drobne »usluge«, prevzem dodatne naloge, pomoč sodelavcu, ostajanje dlje, ker »ni nikogar drugega«. Sčasoma pa to postane samoumevno. Delo, ki ne sodi v vaš opis delovnega mesta, se kopiči, priznanje pa ostaja redko ali ga sploh ni. Ko opozorite na preobremenjenost, dobite odgovor, da ste »zanesljivi«, »prilagodljivi« ali »edini, ki to zmore«. Na videz pohvala, je v resnici znak, da se vaše meje brišejo. Če molčite, se ustvari vzorec, da vi vedno vse prevzemate, drugi pa to že kar naravno pričakujejo od vas.
Doma se nespoštovanje pogosto skriva za tem, da je ste prav vi vedno zadolženi za skoraj vsa opravila. Vi ste tisti, ki se spomni na opravke, organizira, poskrbi za druge in skrbi, da stvari tečejo. Vaša razpoložljivost se jemlje kot samoumevna, vaše potrebe pa se prestavljajo na kasneje – na čas, ki nikoli zares ne pride. Postopoma se lahko zgodi, da postanete nosilni steber vseh, ob tem pa ostajate brez prostora za počitek, mir ali podporo.
V bližnjih odnosih – partnerskih, prijateljskih ali družinskih – se nespoštovanje kaže v neravnovesju. Vi poslušate, razumete, prilagajate se in odpuščate, medtem ko se vaša utrujenost, dvomi ali stiske redko znajdejo v ospredju. Ko izrazite, da vam nekaj ne ustreza, ste označeni kot občutljivi, zahtevni ali nehvaležni. Potrebe drugega imajo vedno prednost, vaše pa čakajo. Dolgoročno tak odnos ne prinaša bližine, temveč izčrpanost in občutek, da morate za ljubezen nenehno nekaj žrtvovati.
Če takšne situacije vedno znova preslišite, se spremenijo v pravilo. Če pa jasno in mirno izrazite mejo, se dinamika lahko začne spreminjati. Morda ne nujno takoj, vendar se tako počasi začenja spremeni notranje ravnotežje.
Pomembno je razumeti, da meje niso zidovi, ki vas ločujejo od ljudi, temveč v resnici ustvarjajo prostor, v katerem so odnosi lahko bolj zdravi. To je način, kako zaščitite svoj čas, energijo in čustveni mir.
Samospoštovanje se ne gradi z velikimi dejanji, temveč z majhnimi odločitvami, ki jih sprejemate vsak dan. Ko se odločite, da ne molčite takrat, ko vas boli. Ko prenehate opravičevati vedenja, ki vas razvrednotijo. Reči "ne" običajno ni udobno, vendar na koncu vas osvobodi.
Način, kako dovolite, da drugi ravnajo z vami, postane vzorec za prihodnost. Ko se naučite stopiti v svojo obrambo, ne postanete sebični – postanete bolj zvesti sebi. In prav tam se začne resnično spoštovanje.
vir: stil.kurir.rs
