Nekaj idej, kaj narediti, da boste ljudi naučili, da vas cenijo in spoštujejo.
Ljudje redko nekoga povsem odkrito ponižujejo ali mu neposredno sporočijo, da je zanje manj vreden. Pogosteje to zavijejo v kakšno neslano šalo, navidez prijazen nasmeh ali navidezno dobronamerne stavke, kot je: »Veš, želim ti vse najboljše...«. Določena sporočila morda zvenijo podporno, a v resnici lahko prikrito zbadajo, izvajajo pritisk ali pa zmanjšujejo trud druge osebe.
Manipulativna oseba vas lahko celo potisne v to, da ji nenehno nekaj dokazujete, kot da je vaša vrednost odvisna od njihove potrditve – in ko dobijo “dokaz”, hitro najdejo nekaj novega, kar ste naredili narobe.
Pričakovati, da vas bo manipulator nenadoma začel iskreno ceniti in spoštovati, je pogosto podobno kot pričakovati, da vam bo mačka prinesla copate: lahko jo poskušate naučiti, a to ne bo postalo del njene narave. Zato ključ ni v upanju, da se bo drugi spremenil, temveč v tem, kako se postavite vi. Najbolj učinkovito orodje so jasne meje. Poglejmo, kako jih postaviti.
Ne požirajte svojih ran – povejte na glas
Prva stvar, ki jo lahko naredite, ko vas nekdo podcenjuje, je, da jasno spregovorite. Če se običajno pretvarjate, da se ni zgodilo nič hudega, morate začeti bolje braniti svoje meje. Tišina v vas pušča grenkobo, in če vse življenje prenašate poniževanja, se boste na koncu “prenajedli” in pogoltnili lastno dostojanstvo.
Ko nekdo na primer reče: “Zakaj si tako utrujen/a? Tvoje delo ni tako težko,” se lahko samo nasmehnemo in odidemo s pogledom v tla. Lahko pa mirno in brez povzdignjenega glasu odgovorite:
“Ko govoriš tako, imam občutek, da moj trud zate nima vrednosti. Tak ton mi ni všeč in ne želim nadaljevati pogovora s teboj na ta način.”
Nastale bodo neprijetne tišine. Oseba bo morda poskusila zadevo rešiti s šalo, preiti v napad ali pa bo užaljena, ker ne molčite več. Ni pomembno. Pomembno je, da vaše sporočilo ostane jasno in trdno. Ni vam treba naštevati in dokazovati svojih uspehov. Dovolj je, da poimenujete: to je omalovaževanje ali razvrednotenje in tega ne boste tolerirali.
Ne poskušajte si “zaslužiti” vrednosti
Če so vas v otroštvu hvalili le takrat, ko ste imeli same petice ali ko ste pomagali drugim, ste se morda naučili, da si ljubezen prislužimo z zaslugami. Če ste se trudili, je prišla pohvala; če ne, kritika ali kazen.
Tako potem odrastemo v ljudi, ki se nenehno trudijo biti “koristni” – pripravljeni pomagati vsem, tudi ko smo bolni, izčrpani ali v stiski. Postanemo tisti, ki rešujejo, ugajajo in naredijo dvojno delo – samo zato, da bi nekdo rekel, da smo dobri.
A vrednost ne nastane tako, da se ubijamo, da bi jo dokazali drugim. Prava vrednost je v tem, da ste to, kar ste, in da spoštujete sami sebe.
To je začetek življenja z dostojanstvom. Morda komu ne bo všeč. Morda bo odšel. A tisti, ki vas resnično cenijo, bodo ostali. Tisti, ki so vas le izrabljali, si tako ali tako ne zaslužijo prostora v vašem življenju.
Povejte jasno, nato nehajte dokazovati
Ko vas nekdo ponižuje, je pomembno, da se oglasite in postavite mejo zato, da zaščitite sebe in jasno poveste, česa ne sprejemate. Ni pa vam treba v nedogled razlagati, opravičevati ali dokazovati, zakaj vas nekaj boli. Dovolj je kratek, jasen stavek, na primer: »To, kar si rekel/rekel, je zame nespoštljivo. Tako se ne bom pogovarjal/a.«
Če vas nekdo želi razumeti, bo razumel. Če pa ne želi, vas bo z vprašanji, posmehom ali preusmerjanjem pogosto poskušal potegniti v razpravo, kjer boste na koncu branili svoje občutke, namesto da bi branili svojo mejo.
Zato je ključ v tem: povejte jasno – in nato ravnajte skladno s tem. Če se nespoštovanje ponavlja, pogovor zaključite ali odidite.
Oditi ni šibkost
Ljudje pogosto rečejo: “Ne želim delati scene, ne želim izpasti slab/a.” A odhod ni vedno scena, maščevanje, bes ali drama. Odhod je lahko povsem zavestna in legitimna izbira zase. Seveda ni treba oditi po prvem neprijetnem komentarju – o tem se je vredno pogovoriti. A če vas nekdo ponižuje leta in leta, kaj je še treba razlagati?
Ko zapustite prostor, kjer niste cenjeni, pokažete, da prepoznate svojo vrednost. Ne kupujete več drobtinic pozornosti. Ne čakate več “končne pohvale” po petih letih poniževanja. Niste več otrok, ki potrebuje odobravanje. Postajate odrasla oseba s samospoštovanjem. In če tega nekdo ne želi sprejeti – je to njegov problem. Vi niste dolžni sodelovati v lastnem ponižanju.
vir: stil.kurir.rs
