V času zaljubljenosti v naših možganih prihaja do podobnih sprememb kakor pri obsesivno kompulzivni motnji.
Oh, ta nora ljubezen. Ko se zaljubimo, postanemo neizmerno naklonjeni določeni osebi. Naenkrat se cel svet vrti okoli te osebe. Ko prejmemo njeno sporočilo, občutimo močan porast užitka. Zdi se, da je pozornost te osebe vse, kar potrebujemo. Po njej hrepenimo.
- Preberite si še: Čustven incesti in zakaj nekdo postane ženskar? Odgovarja Aleš Ernst
V drugemu vidimo vse dobre lastnosti in lažje spregledamo slabe. V dvoje si želimo preživeti kolikor največ časa je mogoče. Nekateri bi celo rekli, da smo z osebo obsedeni. Čeprav je izkušnja zaljubljenosti nekaj, kar v življenju doživi večina ljudi, nevroznanost do nedavnega temu ni posvečala prevelike pozornosti. Ljubezen je iz vidika znanosti še vedno precej nova in pojav je v veliki meri skrivnost.
Ljudje pogosto pravijo, da smo malo nori takrat, ko smo zaljubljeni. Ali je to res? Začetne faze ljubezni so pogosto videti kot obsedenost, zaradi česar so raziskovalci razmišljali o možnosti, da sta si pojava nevrokemično podobna.
Nevroznanstvenki so odkrili povezave med prenašalcem serotonina 5-HT in nevroticizmom ter spolnim vedenjem kot tudi obsesivno kompulzivno motnjo ("OCD").
V raziskavi so primerjali pozameznike, ki so se zaljubili v zadnjih 6 mesecih in bolnike z obsesivno kompulzivno motnjo, ki niso prejemali zdravil. Ugotovili so, da imajo obe skupini znatno znižano gostoto 5-HT transporterja. Zaradi tega naši možgani lahko ljubezen in obsedenost obravnavajo zelo podobno.
Zaljubljenost je lahko čudovita izkušnja, a je ob tem pomembno, da se zavedamo, kaj se dogaja v nas. Lepo je, da odpremo svoje srce in se prepustimo prijetnim občutkom, a je obenem dobro tudi, da ostajamo razumni in se tako obvarujemo pred morebitnimi toksičnimi odnosi.
Prirejeno po: @drustvo_studentov_psihologije
