Zelo pomembno je, da starši pravočasno prepoznajo, kdaj se njihov otrok sooča s težavami, poskušajo razumeti vzroke zanje in po potrebi poiščejo strokovno pomoč.
Staršem ni vedno lahko prepoznati, kdaj se njihov otrok sooča s težavami. Spremembe razpoloženja, zapiranje vase ali konflikte z okolico pogosto pripisujejo odraščanju, vendar lahko takšno vedenje včasih nakazuje, da otrok preživlja težko obdobje in potrebuje podporo.
Posebno pozornost je treba nameniti spremembam, ki trajajo dlje časa, se ponavljajo ali vplivajo na otrokovo vsakdanje življenje. Ni nujno, da pomenijo resno težavo, lahko pa so razlog, da se starši ustavijo in poskušajo razumeti, kaj se dogaja.
Spremembe v vedenju, na katere morajo biti starši pozorni
Eden prvih znakov, da se otrok sooča s težavami, je sprememba njegovega vedenja. Če otrok, ki se je prej rad pogovarjal s starši, nenadoma postane zaprt vase, se izogiba vprašanjem ali vse več časa preživlja sam, je pomembno, da starši takšne spremembe opazijo.
Poljska psihologinja in certificirana psihoterapevtka, specializirana za zdravljenje odvisnosti, Katarzyna Andruszkiewicz opozarja na naslednje znake:
- Umikanje iz družbe in izguba zanimanja za hobije.
- Nenadne spremembe razpoloženja, razdražljivost in pogosti konflikti.
- Poslabšanje učnega uspeha in težave s koncentracijo.
- Spremembe spalnih navad in vsakodnevne rutine.
- Pogosto laganje, prikrivanje informacij in nenavadna skrivnostnost.
- Nenadna menjava družbe in vključevanje v tvegane situacije.
Pomembno je opazovati, ali se več sprememb pojavlja hkrati in kako dolgo trajajo. En sam znak še ne pomeni, da ima otrok resne težave.
Bodite pozorni tudi na čustvene in telesne spremembe
Težave se ne kažejo vedno zgolj skozi vedenje. Otrok lahko postane brezvoljen, pretirano zaskrbljen ali razdražljiv, pogosto govori negativno o sebi ali izgubi zanimanje za dejavnosti, ki so ga nekoč veselile.
Dodatno pozornost si zaslužijo tudi nenadne spremembe telesne teže, zanemarjanje osebne higiene, izrazita utrujenost in ponavljajoče se telesne težave.
Takšni simptomi imajo lahko različne vzroke, zato jih ne smemo samodejno povezovati z odvisnostjo ali duševnimi težavami.
Kako lahko starši pomagajo?
Ko starši opazijo, da se otrok vede drugače kot običajno, je pomembno, da se izognejo obtoževanju in kaznovanju, še preden razumejo, kaj se v resnici dogaja.
Miren pogovor, potrpežljivost in pripravljenost poslušati lahko otroku pomagajo, da lažje spregovori o svojih občutkih in težavah.
Če zaskrbljujoče spremembe trajajo dlje časa, se ponavljajo ali vplivajo na šolo, odnose in vsakdanje življenje, je priporočljivo poiskati nasvet psihologa.
Če otrok govori o samopoškodovanju ali o tem, da ne želi več živeti, starši ne smejo čakati, da bodo takšne izjave minile same od sebe, temveč morajo nemudoma poiskati strokovno pomoč.
Najpomembneje je, da starši sprememb v otrokovem vedenju ne pripisujejo samodejno neposlušnosti ali prehodnemu uporništvu. Pravočasna pozornost, razumevanje in podpora lahko pomagajo prepoznati težave ter otroku omogočijo, da dobi pomoč, ki jo potrebuje.
Vir: Yumama
