Tako v trenutku opazijo razliko.
Psihopati imajo približno 10 % večji striatum kot običajni ljudje, kar nakazuje na biološke razlike v zgradbi možganov. Povečanje tega dela možganov je povezano z impulzivnostjo in večjo potrebo po dražljajih.
Ključna razlika, razkrita s pomočjo posnetkov možganov
Ekipa nevroznanstvenikov z Nanyang Technological University (NTU Singapur), Univerze v Pensilvaniji in Kalifornijske državne univerze je ugotovila pomembno razliko med možgani psihopatov in tistih brez psihopatskih lastnosti. S pomočjo magnetne resonance (MRI) so odkrili, da je striatum – regija v sprednjem delu možganov – pri posameznikih s psihopatskimi značilnostmi približno 10 % večji kot pri drugih.
Psihopati oziroma posamezniki s psihopatskimi težnjami pogosto kažejo kombinacijo egocentričnosti, čustvene hladnosti ter pomanjkanja empatije in občutka krivde. V nekaterih primerih so tem lastnostim pridružena tudi asocialna ali kriminalna dejanja.
Čeprav vsak psihopat ni nujno kriminalec in vsak zločinec ni psihopat, se ti dve skupini pogosto prekrivata. Psihopatija je namreč tesno povezana z impulzivnostjo in agresivnim vedenjem.
Striatum je del podkortikalnega sprednjega možganskega režnja in ima ključno vlogo pri motivaciji, sprejemanju odločitev in obdelavi nagrad. Poleg tega usklajuje gibalne funkcije in vpliva na način, kako se ljudje odzivamo na dražljaje.
Odkritje, opaženo pri obeh spolih, potrjuje, da ima psihopatija korenine v razvoju možganov. To lahko v prihodnosti pripomore k boljšemu razumevanju in obravnavi asocialnega vedenja.
Kakšno vlogo ima striatum pri psihopatskem vedenju?
Prejšnje študije so že nakazovale, da imajo psihopati morda prekomerno aktiven striatum, vendar vpliv njegove velikosti na vedenje doslej še ni bil potrjen. Nova raziskava tako prvič potrjuje jasno biološko razliko med posamezniki s psihopatskimi težnjami in tistimi brez njih.
Da bi bolje razumeli biološke dejavnike, so raziskovalci analizirali MRI posnetke 120 odraslih oseb iz ZDA. Udeleženci so bili ocenjeni tudi s pomočjo psihopatijskega vprašalnika PCL-R, ki je standardizirano orodje za merjenje psihopatskih značilnosti in se ga običajno uporablja v zaporih.
Izr. prof. Olivia Choy z NTU, soavtorica študije in strokovnjakinja za nevrokriminologijo, pojasnjuje: »Naši rezultati prispevajo k boljšemu razumevanju osnov asocialnega vedenja, kot je psihopatija. Poleg vplivov okolja je pomembno upoštevati tudi biološke razlike – v tem primeru velikost možganskih struktur – med asocialnimi in neasocialnimi posamezniki.«
Prof. Adrian Raine z Univerze v Pensilvaniji poudarja: »Ker so biološke značilnosti, kot je velikost striatuma, lahko dedne, naše ugotovitve dodatno podpirajo razvojno-nevrološki pogled na psihopatijo – da možgani teh posameznikov skozi otroštvo in mladost ne dozorevajo na običajen način.«
Prof. Robert Schug s Kalifornijske državne univerze dodaja: »Uporaba PCL-R vprašalnika v širši skupnosti in ne zgolj v zaporniškem okolju je inovativna znanstvena praksa, ki nam pomaga razumeti psihopatske značilnosti tudi pri ljudeh, ki živijo med nami vsak dan.«
Izr. prof. Andrea Glenn z Univerze v Alabami, ki pri raziskavi sicer ni sodelovala, poudarja pomen izsledkov: »S podaljšanjem in potrditvijo prejšnjih dognanj ta študija krepi prepričanje, da je psihopatija povezana s strukturnimi razlikami v striatumu – delu možganov, ki je ključen za kognitivno in socialno delovanje. Nadaljnje raziskave bodo potrebne za razumevanje dejavnikov, ki prispevajo k tem razlikam.«
Rezultati raziskave so bili objavljeni v Journal of Psychiatric Research.
Večji striatum, večja potreba po stimulaciji
Analiza MRI posnetkov in intervjujev je pokazala, da imajo posamezniki z večjim striatumom večjo verjetnost za impulzivno vedenje ter izrazitejšo željo po vznemirjenju in tveganju.
Striatum je del bazalnih ganglijev – skupka nevronov globoko v možganih. Bazalni gangliji prejemajo informacije iz možganske skorje, ki je odgovorna za razmišljanje, socialno vedenje in presojo, kateri dražljaji zahtevajo našo pozornost.
V zadnjih dveh desetletjih so znanstveniki razširili razumevanje vloge striatuma in ugotovili, da je povezan tudi z regulacijo vedenja in socialnih odzivov. A doslej ni bilo jasno, ali se te strukturne razlike pojavljajo tudi pri ženskah.
Med 120 sodelujočimi so raziskovalci identificirali 12 žensk in prvič dokazali, da je povečanje striatuma povezano s psihopatskimi lastnostmi tako pri moških kot pri ženskah. Striatum se običajno med razvojem možganov – od otroštva do odraslosti – zmanjša, kar nakazuje, da bi psihopatija lahko bila posledica netipičnega razvoja možganov.
Izr. prof. Choy dodaja: »Razvoj striatuma še vedno ni povsem razjasnjen. Na razvoj psihopatskih lastnosti vpliva več dejavnikov. Psihopatijo lahko povezujemo s strukturno nepravilnostjo v možganih, ki je lahko razvojnega izvora. Obenem pa moramo upoštevati tudi vpliv okolja na zgradbo striatuma.«
Prof. Raine sklene: »Vedeli smo že, da psihopati pogosto iščejo intenzivne 'nagrade' oziroma stimulacijo, tudi prek kaznivih dejanj, povezanih s krajo, spolnostjo in drogami. Zdaj pa ugotavljamo, da za tem impulzivnim in stimulacije željnim vedenjem stoji nevrobiološka podlaga – povečanje striatuma, ključne možganske strukture, povezane z nagrajevanjem.«
Raziskovalna ekipa namerava nadaljevati z ugotavljanjem, zakaj pri nekaterih posameznikih pride do povečanja striatuma in kako to vpliva na razvoj psihopatskih značilnosti.
Prirejeno po: scitechdaily.com