Sodobne raziskave s področja lingvistike in psihologije kažejo, da ljudje z izrazitimi psihopatskimi potezami pogosto uporabljajo specifične vzorce govora.
V znanosti o vedenju in jeziku obstaja veliko raziskav, ki skušajo prepoznati govorne vzorce pri osebah z izrazitimi psihopatskimi lastnostmi. Pomembno pa je poudariti, da psihopatije ni mogoče prepoznati zgolj po eni besedi ali frazi, temveč po kombinaciji načina razmišljanja, čustvovanja in komunikacije.
Kako psihologija proučuje govor psihopatov
Analize zaporniških izjav in spontanih pripovedi so pokazale razlike v izbiri besed, čustvenem tonu in strukturi pripovedovanja v primerjavi z drugimi ljudmi. V nekaterih raziskavah so opazili, da njihov govor deluje bolj "ravno", z manj čustvenimi izrazi in večjim poudarkom na konkretnih, praktičnih temah.
Besede in teme, ki se pogosteje pojavljajo
Raziskave kažejo, da ljudje z izrazitimi psihopatskimi lastnostmi pogosteje uporabljajo besede, povezane s konkretnimi potrebami in situacijami, kot so hrana, denar ali fizična dejanja, redkeje pa uporabljajo izraze, povezane z družino, empatijo ali čustvi.
Pogosteje uporabljajo tudi razlagalne konstrukcije, kot sta:
- »zato ker«,
- »da bi«,
kar lahko kaže na racionalizacijo lastnega vedenja.
3 faze, ki jih pogosto povezujejo z manipulativnimi vzorci
V popularni psihologiji in analizah vedenja se pogosto omenjajo tri faze, skozi katere je mogoče prepoznati manipulativne vzorce komunikacije.
1. Faza privlačnosti (šarm in prepričevanje)
Oseba deluje samozavestno, uporablja prepričljiv in zelo "gladek" način govora ter se pogosto predstavlja kot izjemno sposobna in posebna.
2. Faza nadzora (preusmerjanje odgovornosti)
V govoru se začne pojavljati več racionalizacij in pojasnjevanj, odgovornost za napake ali škodljivo vedenje pa oseba pogosto prelaga na druge ljudi ali zunanje okoliščine.
3. Faza distanciranja (čustvena hladnost)
Komunikacija postane čustveno bolj prazna, z manj empatije in več poudarka na dejstvih, koristi ali rezultatih.
Fraze, ki se pogosto pojavljajo v manipulativni komunikaciji
V analizah manipulativnega in gaslighting vedenja strokovnjaki pogosto izpostavljajo določene stavke, ki se ponavljajo v toksičnih odnosih. Med njimi so:
"To se nikoli ni zgodilo."
Ta stavek se uporablja za zanikanje resničnosti in ustvarjanje zmede pri drugi osebi.
"Preveč si občutljiv/-a."
S tem oseba zmanjšuje pomen čustev drugega in odgovornost preusmeri nanj.
"Ti si problem v tej situaciji."
Gre za prelaganje krivde in izogibanje lastni odgovornosti.
Psihologi opozarjajo, da so takšni stavki lahko del manipulativnega vedenja, vendar sami po sebi še ne pomenijo ničesar brez širšega konteksta odnosa.
Ključna razlika je namreč med občasnimi konfliktnimi izjavami in ponavljajočim se vzorcem nadzora, manipulacije ter pomanjkanja empatije – šele takšen širši vedenjski vzorec je lahko predmet strokovne presoje.
Vir: stil.kurir.rs
