Zgodba o popolni ozdravitvi travme izpred stoletij (primer Johna Daya)

Prvi je bil Archibald Pelton, drugi pa precej slavno ime v Oregonu, John Day.

Na Peltona in Daya so svoje dni na različne načine gledali kot na 'nora' ali 'duševno motena', njuni zgodbi pa sta testament temu, da je po travmatičnih izkušnjah mogoče tudi okrevati, delno za Peltona in kar se zdi popolno okrevanje za Daya.

Pripovedi obeh mož nas tudi danes lahko veliko tega naučita. Ta zgodovina lahko služi kot zgled, ki naj spodbuja boljše razumevanje naše skupne (lastne in torej obče človeške) zgodovine in osvetljuje nekaj lekcij, ki so lahko koristne za preoblikovanje današnjih sistemov duševnega zdravja.

Eden od pomembnejših naukov takšnih zgodb je tudi, da okrevanje ni nov pojav, da ima lahko več oblik in da lahko poteka tudi brez strokovnih posegov organiziranih sistemov in psihiatričnih zdravil, so zapisali na Mad in America.

Primer Johna Daya

Najbolj znana zgodba o zgodovinski osebnosti z velikimi duševnimi težavami v zgodnjem Oregonu je bila zgodba o Johnu Dayu.

John Day se je rodil v Virginiji okoli leta 1770. Washington Irving ga je v eni od svojih knjig opisal kot visokega s 'čednim, odprtim, možatim obrazom'. Bil naj bi tudi 'odličen gozdar in skoraj nezmotljiv strelec'.

Življenje traperjev je bilo v tistih časih težko. Nevarnosti divjine, bolezni, stiske in napadi nekaterih indijanskih plemen.

Tako je nekoč s še enim članom traperjev, Crooksom, zašel proč od skupine. Več mesecev sta tavala in ob neki priliki skoraj umrla, ker sta pojedla strupeno travniško mrtvačnico, imenovano deathcamas. Potem ju je napadel volk, a ker je bil Day odličen strelec, je volk končal v njuni juhi, s čimer sta si povrnila nekaj zdravja in moči. Potem sta naletela na skupino Indijancev, ki se jima je želela maščevati za umor dveh njihovih članov s strani lovca iz njune skupine. Slekli so ju do golega in ju mučili, potem pa po nasvetu starešin plemena izpustili. Gola sta se prebijala skozi divjino še štiri dni. Day je bil nato priča še zelo travmatičnemu umoru iz maščevanja in ko sta s Crooksom nato celo zimo preživela izgubljena v nekem zavetišču, ki sta si ga sam zgradila, je to njegovo duševno ravnovesje dokončno razvrvalo.

Šele pomlad je nato prinesla nekaj olajšanja, ko sta naletela na nekaj prijaznih Šošonov, ki so jim pokazali pot do reke Columbia, kjer sta našla skupino traperjev.

Day je na tem potovanju proti zahodu že kazal znake razdražljivosti, ki bi jih danes lahko povezali s post-travmatsko simptomatiko, in kmalu po prihodu v Astorijo postal paranoičen in prepričan, da ga imajo za 'norca'. Kmalu zatem je s še nekaj drugih lovcev zapustil mesto in se vrnil na vzhod.

Neprestano se je zdel nemiren, govoril je nepovezano in kmalu je članom svoje skupine začel govoriti o tem, da razmišlja o samomoru. Ko je nekako prišel do strelnega orožja, je to prislonil na sence in ustrelil, a nekako preživel, ker naj bi streljal 'previsoko'.

Člani njegove odprave so se odločili, da zanj enostavno ni več varno nadaljevati pot z njimi, zato so s skupino ameriških staroselcev uredili, da bodo ti Daya sprejeli in nato odpeljali nazaj v Astorio. V oskrbi plemena si je Day nato dovolj opomogel, da je še nekaj let delal kot trgovec s krznom, preden je leta 1820 umrl.

Njegovo ime je danes v Oregonu vsesplošno znano. Po njem so poimenovali celo dve reki in mesto v Oregonu.

Pri travmi staroselci nekaj delajo prav

Pričevanja pravijo, da naj bi bile to, kar je Dayu pomagalo povrniti svoje duševno zdravje, predvsem sprejemajoča staroselska skupnost in domorodne kulturne prakse, ki so bile sestavni del njegovega okrevanja. 

Zgodba Johna Daya je eno od najzgodnejših zgodovinskih poročil o moških z velikimi težavami v duševnem zdravju zaradi preživetih travmatičnih izkušenj, a tudi okrevanju (in to brez sodobnih metod zdravljenja). V primeru John Daya je prišlo tudi do popolnega okrevanja, saj ta ni bil zgolj ponovno sposoben za delo, ampak je uspel spet živeti svoje življenje polno in produktivno.

Preberite si tudi:

• Kako je gostoljubje indijanskega plemena ozdravilo Archibalda Peltona
• "Naša kultura je zdravilo za travmo," trdijo indijanski zdravilci
• ODPRTI DIALOG: alternativen finski pristop k duševnemu zdravju