Ko otroku pustite, da razmišlja sam, mu dajete vedeti, da je spoštovan, cenjen in ljubljen...
Nekaj let že pomagam dekletu, ki prihaja iz družine, kjer so vedno namesto nje razmišljali drugi.
Pravilneje je zapisati, da niti niso dosti razmišljali, saj so ji večinoma le vsiljevali svoje mišljenje (oče alkoholik, mama psihična bolnica) in z njo (verjamem, da vseeno ne zlonamerno) delali tako, kot je to ustrezalo njim.
Večkrat je že skušala storiti samomor, bila je tudi na močnih antidepresivih. Jasno se je dalo razbrati, da je neželen otrok, tako je bila že od malega deležna pristopa, ki ji je zelo onemogočal normalno delovanje.
Nekako je prišla do mene in do skupine prijateljev, ki smo do nje pristopali precej drugače kot domači.
Nismo je imeli za inferiorno in za svojo last, ampak kot nekoga, ki je sposoben delati čudovite reči. Za to potrebuje vsaj eno osebo, ki jo vidi in sprejme takšno, kakršna je, in takšno, kakršna lahko postane.
Najbolj mi je v spominu ostala skupna pot s predavanja, kjer me je redno zmedeno in govoreč zelo hitro ter nepovezano spraševala različne reči, v zvezi z odnosi in življenjem.
Med tem sem jo vprašal: »Kaj pa si ti misliš o vsem tem? Kaj meniš, kaj bi bilo najbolje storiti?«
Presenečeno me je pogledala in po nekaj sekundah začudenja odgovorila s popolnoma mirnim tonom, jasno in razumno, sam pa sem dobil občutek, kot da se pogovarjam s popolnoma drugo osebo kot nekaj sekund prej.
Kako to?
Vključil se je njen razum, vse dotlej pa je delovala na mentalnem nivoju, na nivoju uma, saj ni bila vajena sprejemati lastnih odločitev in razmišljati s svojo glavo.
Kmalu je naredila izjemen korak naprej in povsem spremenila svojo pot, ki bi se lahko sicer končala tragično.
Danes odlično funkcionira brez kakršnih koli antidepresivov (za prenehanje z njimi se je brez naših nasvetov postopno odločila sama), sam pa sem ji preprosto predstavil različne celostne opcije. Vse se da. Če se hoče.
Jasper Juul je zapisal: »Otroci, ki niso spoštovani, ne nehajo imeti radi staršev; nehajo imeti radi sebe.«
Poskrbite torej, da svojim otrokom dajete možnost razmišljanja z lastno glavo in da jim ne vsiljujete zgolj svojih mišljenj in prepričanj. S tem, ko jih naučite razmišljanja, jim dajete vedeti tudi, da so spoštovani, cenjeni in ljubljeni.
Prirejeno po: Andrej Pešec
- Preberite si še: Vse, kar mati počne v času nosečnosti, se kasneje odraža na psihofizičnem zdravju otroka