Danes, več kot dve desetletji po njenem zaključku, številni Slovenci z nežno nostalgijo še vedno govorijo o njej. In si želijo, da bi se vrnila. To je Radovedni Taček – radovedni kuža, ki je skupaj z Markom Okornom vsak teden v domove otrok prinašal smeh, vedoželjnost in toplino.
»Radovedni Taček in Marko – najlepša otroška oddaja na TV do sedaj,« je zapisal eden izmed gledalcev. In ni edini. Komentarji, ki se pojavljajo pod spomini na oddajo, so polni lepih spominov na 90. leta.
Oddaja je nastajala od leta 1987 do 2000, ko je zbolel in nato leta 2001 umrl Nace Simončič – legendarni lutkar, ki je Tačku posodil glas. Simončič je bil tudi glas Kljukca in Pavlihe, poznamo pa ga kot enega največjih mojstrov slovenskega lutkarstva. Skupaj z Markom Okornom sta bila v oddaji izjemna kombinacija – to je občutil vsak otrok (in odrasli), ki je kdaj sedel pred ekran in pozorno spremljal vsako novo vprašanje, ki ga je Taček raziskoval.
Serija je leta 1995 dobila Viktorja za najboljšo TV zabavno in razvedrilno oddajo, leta 1999 pa za najboljšo otroško ali mladinsko TV-oddajo – znak, da ni šlo le za priljubljenost med najmlajšimi, ampak tudi za priznanje širše javnosti.
»Če tega nisem gledal, sem bil kar siten kot mulc,« zapiše gledalec z nasmehom. Drugemu je bila to celo delovna izkušnja: »Imel sem čast, da sem delal pri oddaji zadnje leto. Oddaja se je res delala s srcem.«
Za mnoge je bila to več kot zgolj televizijska oddaja. Bila je prostor vedoželjnosti, vrednot, otroškega veselja. Skozi preproste teme je učila o odnosih, spoštovanju in iskrenem zanimanju za svet.
Zdi se, da prostor na otroškem programu danes zasedajo vsebine, ki redko dosežejo enako toplino in globino. Medtem pa odrasli, ki so zrasli ob Tačku in Marku, soglasno pravijo: »Radovedni Taček... zelo lepa in poučna otroška oddaja. Lahko bi jo še kdaj predvajali.«
Morda je čas, da RTV razmisli o ponovitvah ali celo novi, sodobni različici?
