Rastlinski svet še zdaleč ni tako tih, kot si morda mislimo.
"Tudi v tišini poljskega travnika dejansko obstajajo zvoki, ki jih ne slišimo, in ti zvoki prenašajo informacije. Obstajajo živali, ki lahko slišijo te zvoke, zato obstaja možnost, da pride do velike akustične interakcije," pravi evolucijski biolog Lilach Hadany.
"Rastline ves čas komunicirajo z žuželkami in drugimi živalmi in mnogi od teh organizmov uporabljajo zvok za komunikacijo, zato bi bilo za rastline zelo neoptimalno, če zvoka sploh ne bi uporabljale."
Rastline so zelo komunikativne
Rastline pod stresom niso tako pasivne, kot si morda mislite. Sposobne so precej dramatičnih sprememb, ena najbolj zaznavnih za ljudi pa je sproščanje nekaterih precej močnih arom. Prav tako lahko spremenijo svojo barvo in obliko.
Znanstveniki že nekaj časa špekulirajo, da bi te spremembe lahko:
- signalizirale nevarnost drugim rastlinam v bližini, ki v odgovor okrepijo lastno obrambo,
- ali privabljajo živali, da se spopadejo s škodljivci, ki bi lahko škodovali rastlini.
Vprašanje, ali rastline oddajajo tudi druge vrste signalov – kot so zvoki – pa do sedaj še ni bilo v celoti raziskano.
Pred nekaj leti so Hadany in njeni sodelavci ugotovili, da lahko rastline zaznajo zvok. Naslednje logično vprašanje je bilo, ali ga lahko tudi proizvajajo.
Ali uporabljajo tudi zvok?
Da bi to ugotovili, so posneli rastline paradižnika in tobaka v številnih pogojih in usposobili algoritem strojnega učenja za razlikovanje med zvokom, ki ga proizvajajo rastline brez stresa, rezane rastline in dehidrirane rastline.
In potem so izmerili, da so zvoki, ki jih oddajajo rastline, podobni pokanju ali klikanju s frekvenco, ki je veliko previsoka, da bi jo ljudje zaznali, zaznati pa jo je mogoče v polmeru več kot enega metra.
Medtem ko rastline brez stresa sploh povzročajo veliko hrupa, le družijo se in 'tiho počnejo svoje rastlinske stvari', pa so rasline pod stresom zelo hrupne in v povprečju oddajajo do približno 40 klikov na uro, odvisno od vrste rastline.
Rastline brez vode pa imajo opazno še nekoliko drugačen zvočni profil. Klikati začnejo že, ko vidnih znakov dehidracije še ni videti. Zvoki se nato stopnjujejo, ko se rastlina začne sušiti, in potihnejo, ko rastlina oveni.
Algoritem je lahko razlikoval med temi zvoki, pa tudi vrsto rastline, ki jih je oddajala.
In ne gre samo za rastline paradižnika in tobaka. Raziskovalna ekipa je testirala različne rastline in ugotovila, da je proizvajanje zvoka precej pogosta rastlinska dejavnost. Med drugim so tako posneli tudi zvoke, ki so jih oddajali pšenica, koruza, grozdje in kaktus.
Ni znano, kako proizvajajo ta zvok
Še vedno pa je nekaj neznank. Na primer, ni jasno, kako se proizvajajo zvoki.
V prejšnjih raziskavah je bilo ugotovljeno, da dehidrirane rastline doživljajo kavitacijo, proces, pri katerem se zračni mehurčki v steblu oblikujejo, širijo in sesedajo. To pri človeškem pokanju členkov povzroči slišen pok, znanstveniki pa zdaj ugibajo, ali bi se nekaj podobnega lahko dogajalo tudi z rastlinami.
Prav tako še ni pojasnjeno, ali lahko tudi druga stanja stisk povzročijo te zvoke. Patogeni, izpostavljenost UV-žarkom, ekstremne temperature, rezanje, lomljenje in drugi neugodni pogoji bi pav tako lahko povzročili, da bi rastline začnele pokati kot folija z mehurčki.
Prav tako ni jasno, ali je oddajanje zvokov del prilagoditvenega razvoja v rastlinah ali pa zgolj nekaj, kar se zgodi.
Kakor koli že, znanstveniki so mnenja, da bi oddajanje zvoka v stresu (in s tem komunikacija s svojim okoljem) lahko imelo svoje evolucijske prednosti bodisi za rastline ali organizme, ki so z njimi v sožitju.
"Na primer, molj, ki je nameraval odložiti jajčeca na rastlino, ali žival, ki je nameravala pojesti rastlino, bi se lahko glede na oddane zvoke 'odločila', ali bosta to storila," je dejal Hadany. "Tudi za nas ljudi bi bile lahko posledice jasne. Če bi lahko zaznali, da rastline kličejo, ker so žejne, bi jih lahko zalili, preden bi to postal problem."
Rastline se odzivajo druga na drugo
Prejšnje raziskave so pokazale tudi, da lahko rastline povečajo svojo odpornost na sušo kot odziv na zvok drugih rastlin, tako da je vsekakor verjetno, da rastline druga drugo 'slišijo'.
In prav to naj bi bila naslednja stopnja raziskav, ki jo napovedujejo raziskovalci.
"Zdaj, ko vemo, da rastline oddajajo zvoke, je naslednje vprašanje: 'kdo morda posluša?'," je dejal Hadany.
"Trenutno preiskujemo odzive drugih organizmov, tako živali kot rastlin, na te zvoke, prav tako pa raziskujemo našo sposobnost prepoznavanja in razlage zvokov v popolnoma naravnih okoljih."
Povzeto po Science Alert.
Preberite si tudi:
- Zdravilna moč dreves, kot jo vidi Daaji: "Zakaj so drevesa tako posebna?"
- Delo z rastlinami izboljša povezanost med zavestjo in telesom
- RASTLINE se med seboj zares POGOVARJAJO
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj