Vsak dan ljudje po svetu posnamemo več kot 200 milijonov selfijev. Fotografija obraza, hiter popravek svetlobe, objava na družbenem omrežju – dejanje, ki traja le nekaj sekund. Vendar tudi ta majhna digitalna navada za seboj pušča okoljski odtis.
Skupina slovenskih raziskovalcev z Univerze v Mariboru je v znanstveni študiji ocenila celoten okoljski odtis enega samega selfija. Pri tem niso upoštevali le fotografiranja, ampak celotno "življenjsko pot" fotografije: od trenutka, ko pritisnemo sprožilec, do prenosa podatkov, shranjevanja v oblaku, ogledov na družbenih omrežjih in končnega brisanja.
Koliko "stane" en selfie?
Po njihovih izračunih en selfie v povprečju povzroči približno 0,145 grama CO₂e v evropskem prostoru oziroma okoli 0,332 grama CO₂e na globalni ravni.
Številka se zdi skoraj zanemarljiva. Toda problem postane viden, ko eno samo fotografijo pomnožimo z milijoni fotografij, videov in objav, ki jih vsak dan ustvarjamo, shranjujemo, gledamo in delimo.
Največ energije namreč ne porabi sam telefon, temveč digitalna infrastruktura v ozadju:
- prenos podatkov prek mobilnih omrežij,
- obdelava fotografij na platformah,
- umetna inteligenca za moderiranje vsebin,
- dolgoročno shranjevanje v podatkovnih centrih,
- ponovno gledanje in deljenje fotografij.
Isti selfie nima povsod enakega odtisa
Raziskava pokaže še nekaj zanimivega: okoljski odtis iste fotografije se lahko od države do države močno razlikuje.
Razlog je v načinu proizvodnje električne energije. Na Švedskem, kjer velik delež elektrike prihaja iz nizkoogljičnih virov, je odtis selfija zelo majhen, medtem ko je v državah z večjim deležem premoga lahko več desetkrat višji.
Avtorji ob tem poudarjajo, da njihov namen ni ustvarjati občutka krivde zaradi fotografiranja ali uporabe družbenih omrežij.
Glavno sporočilo raziskave je širše: tudi naše digitalne navade imajo okoljski odtis. Za vsako fotografijo, video in objavo, ki jo pošljemo v oblak, nekje delujejo strežniki, podatkovni centri, komunikacijska omrežja in sistemi za hlajenje – in vsi potrebujejo energijo.
Morda zato trajnostnega življenja v prihodnosti ne bomo povezovali le z manj plastike, manj vožnje in bolj premišljeno potrošnjo, temveč tudi z bolj zavestnim odnosom do digitalnega sveta.
Tudi tisto, kar se zdi nevidno in breztežno, za seboj pušča odtis.
