Ali ste vedeli, da obstajajo različne vrste solz?
To so vse solze. A nobena ni enaka drugi. Na zgornji sliki so ujete mikroskopske podobe različnih vrst solz – solze žalosti, solze spremembe, solze smeha in celo tiste, ki jih sproži čebula. Vsaka od teh solz, čeprav s prostim očesom morda videti enaka, pod mikroskopom razkrije povsem svojstven vzorec. Ali ni to osupljivo?
Kot da bi vsako čustvo pustilo svoj neponovljiv prstni odtis. Kot bi duša, v trenutku čutenja, odtisnila sveto, tiho sled v kapljico vode. Kot da vsaka solza hrani zgodbo, ki je ni mogoče povedati z besedami – samo občutiti.
Žalost zareže globoko – v njej je tišina, gostota in teža, ki spominja na izgubo, na konec, na praznino. Smeh eksplodira v kaosu – solze sreče se prelivajo s svetlobo, predrznostjo in osvobajanjem. Sprememba pa… sprememba oblikuje notranji premik. Je nevidna roka, ki solzo napolni s napetostjo, razpokami in sloji pričakovanja, odpora in rasti. Tudi čebula – kljub svoji vsakdanjosti – nas opomni, da vse solze ne prihajajo iz srca. A vse – prav vse – gredo skozenj. In se tam zapišejo.
Vaše solze niso nikoli nepomembne. Vsaka od njih nosi obliko vašega trenutka.
Vsaka priča o tem, da ste živi. Da ste v stiku s sabo. Da se premikate, čutite, razvijate. Solze so alkimija. So proces, v katerem nevidno postane vidno. So voda, ki nosi vašo resnico.
Zato naslednjič, ko vas nekaj premakne do solz, ne skrivajte obraza.
Ne brišite jih prehitro. Dovolite, da kaplja postane pesem.
Naj bo umetnost. Naj bo zdravilo. Naj bo vi – v najčistejši obliki.
