V nedavnem intervjuju je Rebeka Dremelj delila svoje razmišljanje o starševstvu.
Rebeka Dremelj je bila pred kratkim gostja v podkastu Spotkast, kjer je med drugim spregovorila tudi o svojem otroštvu in o podpori staršev, ki jo je prejela. Želela si je biti manekenka, družina pa jo je pri tem močno podprla.
Ne spreglejte:
- Edina stvar, ki jo moški želijo bolj kot intimnost: 90 % jih tega ne bo nikoli priznalo svoji ženi
- Test osebnosti: izberite prstan in odkrijte, kaj se skriva v vaši duši
"Bili smo doma na Senovem, kjer takrat res ni bilo veliko možnosti, če si imel neke ambicije. Jaz sem si želela na manekenski tečaj in spomnim se, da me je oče takrat vozil v Celje, 2 do 3-krat na teden. Vožnja je vzela 1 uro na smer, nato pa me je še 2 uri čakal.
Oba starša sta se veliko odrekala zame in za brata. Odigrala sta zelo veliko vlogo pri najinih življenjskih odločitvah tako, da sta podprla naše želje. Zdi se mi, da je tudi to eden od razlogov, zakaj jaz danes počnem to, kar počnem," pravi Rebeka.
Ob tem dodaja, da mnogi starši pozabljajo, kako zelo pomembno je podpirati svoje otroke in jim dovoliti, da sledijo sebi: da počnejo tisto, kar jih zanima in razvijajo lastne potenciale, namesto da bi le ugajali željam in pričakovanjem staršev.
View this post on Instagram
"Zdi se mi, da se danes zelo malo staršev zaveda, kako pomembno je dati otroku ta veter v jadra, da lahko odleti. Nikoli ne bom pozabila besed, ki mi jih je nekoč rekel en psihoterapevt, še preden sem bila starš: 'Rebeka, ko boš starš, ne pozabi, da ti nisi glavna vloga v otrokovem življenju.' Mnogi starši to pozabljamo, da je otrok glavna vloga v svojem življenju. Ti si samo stranski igralec, ki ga pravilno usmerjaš in potem, ko pride en trenutek, izstopiš iz tega vlaka in upaš, da si naredil najboljše.
Mnogi starši pa mislijo, da so oni tisti, ki so glavni v otrokovem življenju, mame so žalostne, ker jih (odrasel) otrok ne pokliče, jezne na cel svet, v otrocih vzbujajo slabo vest in tako naprej. Jaz mislim, da je to zelo narobe," je jasna Rebeka.
Starši pa včasi pozabijo, da imajo otroci, ko odrastejo, svoje življenje in svoje želje. Mnogi pričakujejo, da bodo otroci vedno ugajali njim ter sledili njihovi poti in željam. "Lepo je, če imaš lep odnos s starši, ampak ne moreš biti celo življenje suženj svojih staršev," to komentira Rebeka.
