Mura je od slovenske meje, ko priteče do Drave in potem do Donave, en najdaljših rečnih odsekov v Evropi, ki je nezajezen. To je evropska Amazonka. In zdaj želi Slovenija to uničiti z verigo jezov.
Predstavniki Zveze društev Moja Mura, kampanje Rešimo Muro, turističnih organizacij, društev, podjetij in posamezniki so pred dnevi varuhinji človekovih pravic predstavili težave in nepravilnosti pri delovanju države, s katerimi se srečujejo pri varovanju reke Mure pred načrtovano gradnjo hidroelektrarne Hrastje-Mota.
Predstavniki pomurske regije so varuhinjo in njene sodelavce seznanili z upravnimi postopki, s podelitvijo koncesije Dravskim elektrarnam Maribor leta 2005, in pritožbo na Ustavnem sodišču zaradi nepravilnosti ob tem, opisali ignoranco in nepravilnosti pri upravnih postopkih za državni lokacijski načrt, nepravilnosti pri postopku Akcijski načrt za obnovljive vire energije, tudi pri celostni presoji vplivov na okolje hidroelektrarne Hrastje-Mota.
»Vesela sem, kadar ljudje iz vseh vidikov obdelajo neki problem, kajti tako dobim mnogo informacij, ki jih lahko v imenu civilne družbe prenesem državi, tudi kot kritiko, če na primer ne upošteva javnosti pri sprejemanju predpisov, če ne odgovarja in je birokratska, tako da na vseh teh srečanjih dobim največ informacij in zato sem pogosto med ljudmi na terenu,« je srečanje s predstavniki civilne družbe s področja okolja in prostora v Hrastju - Moti ocenila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.
Nevladne organizacije imajo velike težave pri sodelovanju v postopkih, povezanih z umeščanjem hidroelektrarn na reko Muro. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), pristojno za vodenje postopkov celovite presoje vplivov na okolje, jim onemogoča sodelovanje v postopkih, čeprav za to izpolnjujejo pogoje, kar je potrdilo tudi Upravno sodišče.
Na številčno enem najbolj obiskanih srečanj z varuhinjo, kot je poudarila sama, so predstavili razloge za nasprotovanje nameravani gradnji niza hidroelektrarn in jih podkrepili s strokovnimi utemeljitvami. Tako je varuhinja s sodelavci slišala mnenja predstavnikov turističnih organizacij in podjetij, kmetov, energetikov, hidrogeologov, geologov, poznavalcev hidroloških dogajanj, turističnih kmetij, umetnikov, kulturnih delavcev, družboslovcev in drugih, ki so navedli številna področja, na katera bi zgraditev elektrarn negativno vplivala, alternativne predloge za izboljšanje elektroenergetske bilance v državi, hitrejše in gospodarsko smotrnejše doseganje deleža obnovljivih virov energije, za hitrejše in cenejše ukrepe pri izboljšanju stanja reke in z njo povezanega okolja ter številne legitimne predloge o tem, kako želimo v teh krajih živeti.
»Ne razumemo države, ki želi po eni strani območje Mure razglasiti za Unesco Biosferno območje, na drugi pa podpira gradnjo elektrarn. Ob tem pa se je tudi naša regija odločila, da bo med prednostnimi nalogami vzpostavitev dela čezmejnega rezervata Mura-Drava-Donava. Vprašali smo jo tudi, kdo bo povrnil stroške podjetjem pri pridobljenih projektih, ki ob gradnji elektrarn niso uresničljivi, in kaj bo z uspešnimi razvojnimi načrti ob Muri, kjer razvijajo turizem; otok ljubezni v Ižakovcih bo letos na primer obiskalo blizu 60.000 ljudi,« je dodal Habjanič.
Pomagajte rešiti Muro s podpisom peticije
Organizacije še vedno zbirajo podpise za peticijo za ohranitev reke Mure, ki jo bodo predale ministrici za okolje Ireni Majcen. Do danes so zbrali okoli 3.000 podpisov, peticijo pa še vedno lahko podpišete na
WWF ADRIA
Preberite si še:
Rok Rozman: "To delamo zaradi polžkov, rib, kačjih pastirjev..."
in “Ko prekineš rečni tok, prekineš življenje.”
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
