V zgodovini človeštva ne manjka nenavadnih prepričanj o naravi živali. Eden bolj zanimivih primerov prihaja iz časa, ko so ljudje resnično verjeli – ali pa so si vsaj tako razlagali – da je bober riba. Čeprav danes vemo, da gre za kopensko sesalca, so v srednjem veku cerkveni pravniki in verniki pod določenimi pogoji uvrstili bobra med vodne živali, predvsem zaradi verskih in prehranskih razlogov.
Katoliška cerkev je stoletja narekovala stroga pravila glede prehrane med postom – zlasti ob petkih in ob določenih svetih dneh. Vernikom je bilo prepovedano uživanje mesa kopenskih živali, dovoljene pa so bile ribe in druge vodne živali. To je pripeljalo do zanimivih razprav o tem, katere živali se lahko štejejo za "vodne".
In tu vstopi bober. Ta čudovita polvodna žival z gostim kožuhom in ploščatim luskastim repom je bila za številne ljudi ustrezno vodno bitje. V določenih primerih so cerkvene oblasti uradno razglasile, da se lahko bober – ali vsaj njegov rep – šteje za ribo, kar je pomenilo, da ga je bilo dovoljeno jesti v postu.
Uradno dovoljenje v Novi Franciji
Zgodovinsko najbolj znan primer izhaja iz 17. stoletja v francoski koloniji Novi Franciji (današnja Kanada), kjer so katoliški misijonarji povsem resno vprašali, ali je bober dovoljen ob postu. Odgovor cerkvenih avtoritet je bil presenetljivo praktičen: da, bober je dovolj vodna žival, da se lahko uživa ob postnih dneh.
Podobne utemeljitve so veljale tudi za vodne ptice, kot so race in vodne kure. Logika? Če nekaj živi v vodi in se prehranjuje v vodi, je lahko "riba" v cerkvenem smislu – četudi ne v naravoslovnem.
Danes se ob tem nasmihamo, a srednjeveški človek je naravo dojemal skozi prizmo vere, morale in vsakdanjega preživetja. Pravila posta so bila resna stvar, a tudi cerkev je pogosto pokazala določeno stopnjo pragmatičnosti, ko je šlo za prehrano ljudi v težkih razmerah.
Tako bober danes ostaja zanimiv simbol meje med naravoslovjem, vero in kulturo. V njem se zrcali tisočletna zgodba o tem, kako si ljudje prilagajamo resničnost, da bi v njej lažje preživeli.
